Jedro

Sodišče prve stopnje je obdolžencu pravilno obrazložilo, da se v tej fazi postopka dokazov še ne ocenjuje, zato očitki o njihovi neverodostojnosti niso upoštevni. Prav tako pravilno je glede na vsebino dokazov (vpogled pritožbenega sodišča v listine spisa) zaključilo, da le ti niso očitno nezakoniti. Pritožbeno vztrajanje pri trditvah, s katerimi obdolženec izpodbija verodostojnost dokazov (konkretno, da zapisnik o alkoholiziranosti ne predstavlja javne listine ter da opis prekrška ne predstavlja materialnega dokaza), je vsled obrazloženemu pravno nerelevantno, saj zaključek sodišča prve stopnje, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija KT v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne temelji na dokazni oceni teh dokazov. Utemeljen sum, kot dokazni standard, namreč pomeni le, da je verjetnost, da je obdolženec storil očitani prekršek večja od verjetnosti, da ga ni storil.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe o prekršku, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor obdolženca zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja Okrajnega sodišča v Celju PR 1017/2024 z dne 15. 10. 2024 ter sklenilo, da je obdolženec dolžan plačati sodno takso v višini 20,00 EUR, v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe o prekršku, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka (II. točka izreka).

2.Zoper tako odločitev se pritožuje obdolženec iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V predmetni zadevi je predlagatelj zoper obdolženca vložil obdolžilni predlog tudi zaradi utemeljenega suma storitve prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP ter obdolžencu očital, da je dne 5. 10. 2024 ob 19.45 uri v naselju Slovenske Konjice vozil nezanesljivo (vijuganje, počasna vožnja), po ustavitvi odrejen preizkus alkoholiziranosti pa je, brez da bi navajal zdravstvene težave, odločno odklonil.

5.Del obdolžilnega predloga je bil tudi predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, čemur je prvo sodišče sledilo s sklepom z dne 15. 10. 2024. Zoper navedeni sklep je obdolženec vložil ugovor, katerega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom argumentirano zavrnilo.

6.5. Obdolženec v pritožbenih navedbah ponavlja ugovorne trditve in svoje nestrinjanje z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja, vendar iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, pritožbenega sodišča ne prepriča v nezakonitost oziroma nepravilnost zaključka sodišča prve stopnje o neutemeljenosti njegovega ugovora z dne 21. 10. 2024.

7.6. Po določbi dvanajstega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 107. člena ZPrCP se z globo najmanj 1.200,00 EUR kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s policistovo zahtevo ali odredbo, da opravi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Vozniku se izreče tudi 18 kazenskih točk (KT).

8.7. Kot je obdolžencu pravilno pojasnilo že prvo sodišče v izpodbijanem sklepu, iz določbe prvega odstavka člena 113.a ZP-1 izhaja, da le v primeru, če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija KT v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pri tem se sodišče skladno s prvim odstavkom 113.b člena ZP-1 pri odločanju o predlogu o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja omeji zgolj na presojo izpolnjevanja pogojev za odvzem vozniškega dovoljenja.

Zakonodajalec je torej kot pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja postavil standard utemeljenega suma storitve prekrška, za katerega je predpisana stranska sankcija KT v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, s čimer je vzpostavil domnevo, da je vsak voznik, ki stori tak prekršek, nevaren za cestni promet oziroma da njegova udeležba v cestnem prometu pomeni nevarnost za druge udeležence cestnega prometa.

9.8. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so ugovorne trditve glede neobstoja dokazov glede odklona odrejenega preizkusa alkoholiziranosti, ker utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga, iz katere je razvidno, da so policisti obdolženca poskušali ustaviti zaradi nezanesljive vožnje (vijuganje, počasna vožnja) ter zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z dne 5. 10. 2024 (priloga A1 spisa), iz katerega izhaja, da je preizkušanec A. A. odklonil preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku. Pritožba neutemeljeno vztraja pri ugovornih očitkih, da obdolžilni predlog ni primeren za obravnavo, ker dejansko stanje ni dovolj konkretizirano oziroma ker obdolžilni predlog ne vsebuje opisa dejanskega stanu, ker ne vsebuje dokazov o storitve prekrška ter časa in kraja storitve prekrška. Po vpogledu v navedene listine namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje takšne ugovorne trditve pravilno zavrnilo kot neutemeljene, saj vsebina obdolžilnega predloga, katerega sestavni del je tudi opis dejanja z dokazi (l. št. 1-2 spisa), teh očitkov ne potrjuje. Pri tem je pritožniku pojasniti, da v konkretnem primeru prekrškovni organ ni vložil obdolžilnega predloga po prvi alineji drugega odstavka 52. člena ZP-1, ker bi glede na naravo kršitve ocenil, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem zakonu, temveč po šesti alineji drugega odstavka navedenega člena, ker gre za prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato pritožbeni očitki, da bi morali za začasni odvzem vozniškega dovoljenja obstajati dokazi, iz katerih bi bilo mogoče sklepati o hujšem ogrožanju javnega prometa oziroma poškodovanju zavarovane dobrine, niso utemeljeni.

10.9. Sodišče prve stopnje je obdolžencu pravilno obrazložilo, da se v tej fazi postopka dokazov še ne ocenjuje, zato očitki o njihovi neverodostojnosti niso upoštevni. Prav tako pravilno je glede na vsebino dokazov (vpogled pritožbenega sodišča v listine spisa) zaključilo, da le ti niso očitno nezakoniti. Pritožbeno vztrajanje pri trditvah, s katerimi obdolženec izpodbija verodostojnost dokazov (konkretno, da zapisnik o alkoholiziranosti ne predstavlja javne listine ter da opis prekrška ne predstavlja materialnega dokaza), je vsled obrazloženemu pravno nerelevantno, saj zaključek sodišča prve stopnje, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija KT v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne temelji na dokazni oceni teh dokazov. Kot je obdolžencu pojasnilo že sodišče prve stopnje, namreč začasen odvzem vozniškega dovoljenja predstavlja zgolj ukrep začasne narave, ki temelji na nižji stopnji verjetnosti od gotovosti, ki je potrebna za izdajo obsodilne sodbe. Utemeljen sum, kot dokazni standard, namreč pomeni le, da je verjetnost, da je obdolženec storil očitani prekršek večja od verjetnosti, da ga ni storil.

11.10. V obširni pritožbi obdolženec sodišču prve stopnje na več mestih očita samovoljo in nepoznavanje prava, vendar po preučitvi pritožbe sodišče druge stopnje ugotavlja, da so ti pritožbeni očitki povezani s pritožnikovim nerazumevanjem narave tega začasnega ukrepa.

S pritožbenimi trditvami, da brez pravnomočne sodbe obdolžencu ni mogoče izreči nobene pravne sankcije, saj bi v nasprotnem primeru bila kršena njegova domneva nedolžnosti ter da se kazenske točke ne izrekajo obligatorno, namreč pritožnik ne more uspeti, saj z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja (oziroma zavrnitvijo ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu) obdolžencu ni bila izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, kot to očitno napačno razume. Začasen odvzem vozniškega dovoljenja je zgolj ukrep začasne narave in ne stranska sankcija, izrečena za prekršek (primerjaj 4. člen in 113.a člen ZP-1). Namen tega s strani zakonodajalca obligatorno predpisanega začasnega ukrepa je, da se zaradi zaščite drugih udeležencev cestnega prometa in s tem zagotovitve varnosti, vsi nevarni vozniki (to so vozniki, ki s storitvijo katerega od najhujših prekrškov, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije 18 KT v cestnem prometu, hudo ogrožajo varnost cestnega prometa) kot neposredni udeleženci cestnega prometa takoj odstranijo iz cestnega prometa. Zato je namen obravnavanega postopka le presoja utemeljenosti ugovora v zvezi z obstojem utemeljenega suma, da je obdolženec storil prekršek, za katerega je po zakonu predpisan izrek med drugim 18 KT oziroma 7 KT za voznika začetnika (prvi odstavek člena 113 ZP-1). V okviru te presoje pa sodišče ne presoja ali je storilec za prekršek tudi odgovoren. Odgovornost kot subjektivni del prekrška se ugotavlja v nadaljevanju postopka o prekršku, za ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki je začasne narave, pa zadošča utemeljen sum, da so izpolnjeni objektivni zakonski znaki prekrška. Pritožbeni očitki o sodniški samovolji oziroma arbitrarnosti izpodbijane odločitve se vsled navedenemu izkažejo za neutemeljene.

12.11. Ob tem, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da iz obdolžilnega predloga ter zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z dne 5. 10. 2024 izhaja, da je obdolženec odklonil s strani policista odrejen preizkus z indikatorjem alkohola, pri tem pa zdravniških razlogov ni navajal, je pravilno zaključilo, da je verjetnost, da je obdolženec storil prekršek, za katerega je po zakonu predpisan izrek 18 KT, večja od verjetnosti, ter glede na navedeno tudi pravilno zavrnilo obdolženčev ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja kot neutemeljen.

13.12. Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbo obdolženca, ki je v celoti neutemeljena, zavrniti (določba tretjega odstavka člena 163 ZP-1) in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče vselej pazi uradoma (člen 159 ZP-1), izpodbijani sklep potrditi.

14.13. Obdolženec ni uspel z vloženo pritožbo, zato bo v skladu z določbo prvega odstavka člena 144 ZP-1 moral v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe o prekršku plačati sodno takso za pritožbo po tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 EUR, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka.

-------------------------------

1Glede na določbo 22. člena ZP-1 se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče, če voznik doseže ali preseže 18 kazenskih točk (oziroma 7 kazenskih točk, če gre za voznika začetnika).

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 113, 113b, 113b/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.