Jedro

Zatrjevanje (navedbe) pritožnika v pritožbi zoper sklep o uvedbi preiskave, da so dokazi nezakoniti, ne more nadomestiti predloga (zahteve) za izločitev dokazov. Pritožba in predlog za izločitev dokazov sta samostojni vlogi, prva je samostojno pravno sredstvo, druga je samostojna vloga v kazenskem postopku, v kateri mora biti navedeno, kateri dokazi naj se izločijo in pojasnjeno, s kakšno kršitvijo naj bi nastali oziromna bili pridobljeni. Dokazi morajo biti konkretizirani v tolikšni meri, da ni nikakršnega dvoma o tem, na katere se predlog (zahteva) za izločitev nanaša. Predlogu (zahtevi) za izločitev sledi poseben ekskluzijski postopek, v katerem mora biti spoštovana pravica do izjave, zato se mora vsaki strani omogočiti, da zahteva izvedbo dokazov v podporo izločitvenega predloga, se seznani s predlogom nasprotne stranke in ga komentira.

Izrek

I. Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega B. B. se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izločitev dokazov zagovornika odvetnika A. A. 2. Zoper sklep je vložil pritožbo zagovornik obdolženega B. B.. Navaja, da vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagane dokaze izloči iz spisa oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in ga vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Izpodbijani sklep je treba razveljaviti po uradni dolžnosti.

4. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je preiskovalna sodnica sprejela izpodbijani sklep brez predloga (zahteve) za izločitev dokazov. To potrjuje tudi izpodbijani sklep, iz katerega obrazložitve izhaja, da je zagovornik obdolženega B. B. podal določene navedbe v smeri nezakonitosti dokazov v pritožbi zoper sklep o uvedbi preiskave1. 5. Po oceni pritožbenega sodišča zatrjevanje (navedbe) pritožnika v pritožbi zoper sklep o uvedbi preiskave, da so dokazi nezakoniti, ne more nadomestiti predloga (zahteve) za izločitev dokazov. Pritožba in predlog za izločitev dokazov sta samostojni vlogi, prva je samostojno pravno sredstvo, druga je samostojna vloga v kazenskem postopku, v kateri mora biti navedeno, kateri dokazi naj se izločijo in pojasnjeno, s kakšno kršitvijo naj bi nastali oziroma bili pridobljeni. Dokazi morajo biti konkretizirani v tolikšni meri, da ni nikakršnega dvoma o tem, na katere se predlog (zahteva) za izločitev nanaša. Predlogu (zahtevi) za izločitev sledi poseben ekskluzijski postopek, v katerem mora biti spoštovana pravica do izjave, zato se mora vsaki stranki omogočiti, da zahteva izvedbo dokazov v podporo izločitvenega predloga, se seznani s predlogom nasprotne stranke in ga komentira. Če je treba za odločitev o izločitvi dokazov izvesti kakšne dokaze, bi moral preiskovalni sodnik opraviti enega ali več narokov v prisotnosti strank, ki lahko sodelujeta z vprašanji in pripombami2. 6. Preiskovalni sodnik oziroma sodnik, ki opravlja posamezna preiskovalna dejanja lahko sicer sklep o izločitvi dokazov izda tudi po uradni dolžnosti, vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Preiskovalna sodnica ni ugotovila, da gre za dokaze, ki jih je treba izločiti, ampak je odločala o predlogu, ki ni bil podan, zato za izdajo izpodbijanega sklepa ni bila upravičena.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob preizkusu pritožbe izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljavilo (peti odstavek 402. člena ZKP).

1 Preiskava je bila uvedena s sklepom z dne 22.11.2023, pritožba zoper sklep je bila vložena 8.12.2023, o njej je odločil zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje s sklepom z dne 13.12.2023, ko je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. 2 Tako Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2023, komentar k 83. členu, 21. točka, stran 540, 541.