Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predložitev računov ne zadostuje, temveč bi morala tožeča stranka navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 125100/2008 z dne 22.12.2008 tudi v 1. odstavku izreka, v katerem je dolžniku naloženo, da v roku osmih dni po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev, in v 4. odstavku izreka sklepa, v katerem so bili odmerjeni izvršilni stroški upnika. Tožbeni zahtevek je zavrglo (pravilno: zavrglo tožbo). Po vloženem ugovoru dolžnika je sodišče prve stopnje zahtevalo, da upnik – tožnik tožbo popravi z navedbo dejstev, na katere opira zahtevek, in predloži dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Ker tožeča stranka ni tako ravnala, je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev, kot je zapisano zgoraj.
Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in predlaga razveljavitev sklepa. Kot bistveno navaja, da je predložila vse potrebno, da se tožba obravnava. Sodišče je razpolagalo z verodostojnimi listinami, ki so bile podlaga izvršilnemu predlogu, 16. 4. 2009 pa je prejelo tudi račune, iz katerih je jasno razvidna podlaga za vloženi izvršilni predlog. Iz računov in kartice komitenta izhaja, da je med pravdnima strankama obstajalo poslovno razmerje, na podlagi katerega je bila tožeča stranka upravičena toženi stranki izstavljati račune. Tožena stranka teh ni poravnavala, zato je bila tožeča stranka prisiljena vložiti izvršbo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da zgolj predložitev dokazov – računov ni dovolj, da bi sodišče lahko obravnavalo zahtevek tožeče stranke. Tožeča stranka bi morala navesti tudi dejstva, na katera opira svoj zahtevek. Glede na poziv sodišča prve stopnje bi morala navesti to, kar sedaj navaja v pritožbi, da je torej med pravdnima strankama obstajalo določeno poslovno razmerje in da toženec računov ni plačeval. Tožba je torej bila nepopolna, tožeča stranka pa po pozivu tožbe ni popravila. Ravnanje po 5. odstavku 108. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP je bilo tako pravilno.
Četudi bi se štelo, da je tožeča stranka tožbo popravila, pa iz listin, ki jih je predložila tožeča stranka, izhaja, da gre za plačilo skupne elektrike in plačilo ogrevanja, vse terjatve pa so zapadle pred 20. 5. 2007 (glej priloge A 3 in A 4). V ugovoru je tožena stranka ugovarjala zastaranje. Do tega ugovora se tožeča stranka ni opredelila. Če bi sodišče prve stopnje o stvari meritorno odločilo, bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti zaradi zastaranja (1. točka 1. odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika in 2. odstavek 355. člena istega zakona).
Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 5. odstavkom 458. člena istega zakona.