Jedro

Po našem pravu velja domneva, da osebe, ki so poklicane k dedovanju, dediščino sprejmejo, vendar pa lahko to domnevo izpodbijejo, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju. Ker je dedič izjavo o odpovedi dediščini podal šele v pritožbenem postopku, je prepozna in zato neupoštevna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine (I. točka izreka) in za dediča na podlagi zakona razglasilo zapustničinega sina M. (II. točka izreka). Sklenilo je še, da bo zemljiškoknjižna izvedba sklepa opravljena po uradni dolžnosti po pridobljenih podatkih o enotni matični številki občana za dediča M. (III. točka izreka).

2. Zoper sklep o dedovanju je vložil laično pritožbo dedič M. V pritožbi pojasnjuje, da se obravnave, ki je bila razpisana za dne 18. 2. 2014 ni mogel udeležiti in je o tem obvestil sodišče z vlogo z dne 3. 1. 2014, v kateri je navedel, da na zapuščinsko obravnavo ne more pristopiti do konca maja 2014. Po pokojni materi se dedovanju odpoveduje. Predlaga, da se sklep o dedovanju razveljavi ter naj se v ponovljenem postopku upošteva njegovo izjavo o odpovedi dedovanju. V primeru, da obstaja kakšno premoženje po materi, za to premoženje nima nobenega interesa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz listin v spisu je sodišče narok za zapuščinsko obravnavo razpisalo za dne 21. 1. 2014. Ker je pritožnik dne 3. 1. 2014 na sodišče vložil vlogo v jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, ga je sodišče s sklepom z dne 13. 1. 2014 pozvalo, da v roku osmih dni predloži vlogo z dne 3. 1. 2014 v slovenskem jeziku ter ga opozorilo na posledice, če vloge v postavljenem roku ne bo predložil. Navedeni sklep je pritožnik prejel dne 17. 1. 2014 in v postavljenem roku vloge ni popravil, zato sodišče navedene vloge upravičeno ni upoštevalo. Dedič je bil na zapuščinsko obravnavo ponovno vabljen za dne 18. 2. 2014, na katero pa, kljub pravilno izkazanemu vabilu, ni pristopil, svojega izostanka pa tudi ni opravičil. V vabilu je bil v skladu s tretjim odstavkom 205. člena ZD opozorjen, da lahko do konca zapuščinskega postopka izjavi sodišču, ali sprejema dediščino ali pa se ji odpoveduje.

5. Po našem pravu velja domneva, da osebe, ki so poklicane k dedovanju, dediščino sprejmejo (132. čl. Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), vendar pa lahko to domnevo izpodbijejo, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Ker je dedič izjavo o odpovedi dediščini podal šele v pritožbenem postopku, je prepozna in zato neupoštevna.

6. Glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.