Jedro

Prvostopenjski organ bi v obravnavanem primeru, potem ko je na podlagi vložene pritožbe ugotovil, da je tožnik lastnik druge nepremičnine v naselju Primskovo sever (stavbe na naslovu A. in ne na B.), lahko tožnikovi pritožbi ugodil le na način, da bi prvo odločbo odpravil, postopek, ki je tekel po uradni dolžnosti, pa ustavil, saj je bilo ugotovljeno, da ni pogojev za vodenje postopka za odmero komunalnega prispevka tožniku v zvezi s stavbo na B. Glede komunalnega prispevka za stavbo na zemljišču parc. št. 233/12 in 233/7 k.o. … pa bi moral izdati novo odločbo, a ne kot nadomestno v smislu pooblastil, ki jih daje ZUP prvostopenjskemu organu po prejemu pritožbe.

Za odmero komunalnega prispevka samo po sebi ni pomembno, ali je bilo lastniku omogočeno, da se je njegov objekt že pred plačilom komunalnega prispevka priključil na kanalizacijsko omrežje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Mestne občine Kranj št. 351-0490/2008-4-48/05 z dne 7. 12. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se z njo nadomesti odločba št. 351-0490/2008-48/05 z dne 29. 9. 2008 (1. točka) in se za stavbo št. … na naslovu A., parc. št. 233/12 in 233/7 k.o. …, odmeri komunalni prispevek za kanalizacijo v višini 3.508,21 EUR, ki se zmanjša za priznano olajšavo v višini 66,5 % (2. točka). Komunalni prispevek se z upoštevano olajšavo in 1/1 lastniškim deležem odmeri tožniku v višini 1.175,25 EUR (3. točka), ki ga je dolžan plačati najkasneje do 30. 1. 2012 na tam navedeni podračun (4. točka), v primeru plačila po roku z zamudnimi obrestmi (5. točka). Navedla je še, da se stavba št. … na omenjenem naslovu priključi na kanalizacijsko omrežje, ko Komunala Kranj izda soglasje s pogoji priključitve (6. točka) in da ni stroškov postopka (7. točka).

Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je bila tožniku v zvezi z izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naselju Primskovo sever 29. 9. 2008 izdana odločba, zoper katero se je pritožil. Ker je prvostopenjski organ ugotovil, da je v zemljiški knjigi naveden en lastnik, se temu izda odločba o odmeri komunalnega prispevka za kanalizacijo. V nadaljevanju organ pojasnjuje, da je Mestna občina Kranj (v nadaljevanju MOK) v naselju Primskovo sever zgradila kanalizacijsko omrežje, na podlagi česar je omogočena priključitev vseh stavb na to omrežje. Ker se je s tem izboljšala komunalna opremljenost stavbnega zemljišča oziroma objekta, se na podlagi sedmega odstavka 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) izda odločba po uradni dolžnosti. Komunalni prispevek je odmerjen na podlagi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za komunalno opremljanje naselje Primskovo sever (Uradni list RS, št. 24/08, v nadaljevanju Odlok za Primskovo sever).

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da bi moral biti glede na čas izdaje prve odločbe 29. 9. 2008 v zadevi uporabljen Odlok o komunalnem prispevku v MOK (Uradni list RS, št. 31/03), po katerem se obstoječim stavbam, ki so že v prostoru in se bodo priključile na komunalno opremo, komunalni prispevek ne odmeri. Navedeni odlok je prenehal veljati šele z dnem uveljavitve Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za MOK (Uradni list RS, št. 106/08, v nadaljevanju Odlok za MOK), ki je tudi določil, da se odmera v nedokončanih postopkih dokonča po dosedanjih predpisih. Res je 25. 3. 2008, ko je bilo kanalizacijsko omrežje že zgrajeno, stopil v veljavo Odlok za Primskovo sever, ki pa je v nasprotju s trinajstim odstavkom 79. člena ZPNačrt, saj se nanaša le na del občine. Poleg tega je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka le lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, medtem ko je bil tožnikov objekt nanjo priključen od septembra 2007, na kar kaže kanalizacijsko soglasje z dne 10. 9. 2007. Odločba je nerazumljiva, kršeno pa je tudi načelo enakopravnega obravnavanja, saj bi morala občina v skladu z ZPNačrt pri odmeri komunalnega prispevka uporabljati program opremljanja s podlagi za odmero za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine ne pa Odloka za Primskovo sever. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka predlaga zavrnitev tožbe, dodatnih vsebinskih razlogov za to pa ne navaja.

Tožba je utemeljena.

Čeprav je tožnik kot dokaz o že izvedeni priključitvi svojega objekta na javno kanalizacijo predložil soglasje o priključitvi, ki se nanaša na drugo stavbo (B. – priloga A6), mu sodišče vseeno pojasnjuje, da je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (prvi odstavek 79. člena ZPNačrt). Zato za odmero samo po sebi ni pomembno, ali je bilo lastniku omogočeno, da se je njegov objekt že pred plačilom komunalnega prispevka priključil na kanalizacijsko omrežje. Tudi če je začel uporabljati komunalno opremo, še preden je prispeval zanjo, njegova obveznost, da prispeva k stroškom za gradnjo komunalne opreme v občini, ni avtomatično prenehala. Po določbi 80. člena ZPNačrt je namreč zavezanec za plačilo lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo (enako pred tem veljavni 144. člen ZUreP-1). To v primeru, ko gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča, pomeni, da je zavezanec tisti, čigar objekt se prvič priključuje na komunalno opremo določene vrste.

Navedeno pomeni, da občina v obravnavanem primeru, tudi če bi se tožnikov objekt dejansko že priključil na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje, pri izdaji odločbe zgolj iz tega razloga ne more biti prekludirana.

Iz listin, ki jih je toženka predložila z odgovorom na tožbo, izhaja, da je bil tožniku z odločbo z dne 29. 9. 2008 odmerjen komunalni prispevek za stanovanjski objekt na naslovu B. Zoper to odločbo se je tožnik pritožil in navedel, da na navedenem naslovu ni lastnik nobene nepremičnine. Na podlagi navedenega je upravni organ izdal tožniku izpodbijano odločbo, v kateri pa mu je odmeril komunalni prispevek za drugo nepremičnino – za stavbo na naslovu A., zemljišče parc. št. 233/12 in 233/7 k.o. … V uvodu odločbe se upravni organ sklicuje na pooblastilo iz 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Po prvem odstavku navedenega člena sme organ z novo odločbo nadomestiti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo, če spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek. V obravnavani zadevi ne gre za tak položaj, saj iz predhodno navedenega izhaja, da prvostopenjski organ tožnikovi pritožbi ni ugodil zaradi kršitve materialnih predpisov, ampak zaradi tega, ker tožnik ni lastnik nepremičnine, v zvezi s katero je bila izdana prva odločba.

Za izdajo izpodbijane odločbe kot nadomestne pa prvostopenjski organ ni imel podlage niti v 243. členu ZUP, ki sicer organu, ki je izdal odločbo, v skladu s prvim odstavkom omogoča, da dopolni postopek, če ob reševanju pritožbe spozna, da je bil izvedeni postopek nepopoln in da je to utegnilo vplivati na odločitev o zadevi. Po tretjem odstavku istega člena nato organ glede na uspeh dopolnjenega postopka ravna po 245. členu tega zakona (pritožbo pošlje drugostopenjskemu organu) ali pa v mejah zahtevkov stranke zadevo drugače reši in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo.

Glede na navedeno bi prvostopenjski organ v obravnavanem primeru, potem ko je na podlagi vložene pritožbe ugotovil, da je tožnik lastnik druge nepremičnine v naselju Primskovo sever (stavbe na naslovu A. in ne na B.), lahko tožnikovi pritožbi ugodil le na način, da bi prvo odločbo odpravil, postopek, ki je tekel po uradni dolžnosti, pa ustavil (četrti odstavek 135. člena ZUP), saj je bilo ugotovljeno, da ni pogojev za vodenje postopka za odmero komunalnega prispevka tožniku v zvezi s stavbo na B. Glede komunalnega prispevka za stavbo na zemljišču parc. št. 233/12 in 233/7 k.o. … pa bi moral izdati novo odločbo, a ne kot nadomestno v smislu pooblastil, ki jih daje ZUP prvostopenjskemu organu po prejemu pritožbe.

Z opisanim ravnanjem je upravni organ prve stopnje kršil 243. člen ZUP, kar pa bi lahko vplivalo na odločitev z vidika predpisov, ki bi morali biti uporabljeni pri odmeri 7. 12. 2011, ko je bila izdana izpodbijana odločba. V tem času je namreč merila za odmero komunalnega prispevka na območju Mestne občine Kranj predpisoval tudi kasnejši – po Odloku za Primskovo sever sprejeti – Odlok za MOK (Uradni list RS, št. 106/08), ki bi moral biti v zadevi uporabljen pod pogojem, da tožnikovo zemljišče leži v njegovem obračunskem območju za kanalizacijo (tretji odstavek 79. člena ZPNačrt).

Ker je bilo treba tožbi ugoditi že zaradi kršitev pravil upravnega postopka, se sodišče v presojo ostalih tožbenih navedb ni spuščalo in je izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška družba, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča se v primeru, ko je odvetnik zavezanec za plačilo DDV, navedeni znesek poviša za zahtevani 20 % DDV, torej za 70 EUR. Pri tem sodišče dodaja, da bo plačana sodna taksa za postopek v višini 148 EUR vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (1. odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).