Jedro

Ker ni ugotovljene prav nobene okoliščine, ki bi kazala na neustrezno strokovno ravnanje kateregakoli od delavcev toženkinega zavarovanca, in celo, da sporno (a ustrezno) ravnanje sploh ni (ne more biti) vzrok za tožničine težave, je bil njen zahtevek pravilno zavrnjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice in odločilo o pravdnih stroških. Presodilo je, da delavci njenega zavarovanca pri obravnavi tožnice (injiciranju zdravila Tavegyl po domnevnem piku kače) niso storili nič protipravnega, pač pa so ravnali v skladu s pravili stroke, tožničino zdravstveno stanje pa sploh ni posledica omenjene injekcije, na čemer je gradila svojo odškodninsko tožbo.

2. Tožnica se zoper sodbo pritožuje iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo ali pa razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje ter opredeljuje pritožbene stroške. Sodišču očita, da sploh ni ugotovilo, kdo od delavcev toženkinega zavarovanca ZD X jo je kritičnega dne obravnaval. Trdi, da jo je obravnavani dogodek popolnoma spremenil. Nekaj jo je pičilo, mislila je, da je bila kača in zato je klicala pomoč. Ker živi v romskem naselju v baraki, ni to nič neobičajnega. Pojavljajo se različni podatki o tem, ali je injekcijo dobila doma ali v ZD X, v izpovedbah zaslišanih prič je bilo o tem neskladje. Sama je povedala, da je dobila injekcijo doma v baraki, ko je stala in je takoj padla dol, noga je bila kot mrtva. Odpeljali so jo v ZD X, kjer pa je dobila še eno injekcijo, kolikor se spominja, saj je bila v šoku. Nekaj je šlo hudo narobe, kar se skuša zdaj prikriti, pravi. Navaja, da je res imela prej določene težave, a je lahko normalno hodila in te težave niso bile povezane z injekcijo. Domneva, da pareze ni povzročilo zdravilo, pač pa njegova aplikacija v zadnjično mišico; očitno je zadela napačen živec. Meni, da ji ni bila dana možnost, da se to razišče, saj je bil predlog za postavitev novega izvedenca zavrnjen.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila, predlaga njeno zavrnitev ter zahteva povračilo 30 EUR materialnih stroškov kot pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Noben od pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

6. Sodišče prve stopnje se je pri ugotavljanju, ali so delavci toženkinega zavarovanca Zdravstveni dom (ZD) X ravnali strokovno ustrezno, pravilno v celoti oprlo na temeljito, jasno in strokovno mnenje izvedenca medicinske stroke M. M., specialista nevrokirurga, saj sâmo za kaj takega nima ustreznega znanja (243. čl. ZPP). Izvedenec je strokovnjak z dolgoletnimi izkušnjami na svojem področju, mnenje pa je podal po pregledu vse tožničine zdravstvene dokumentacije ter njenem osebnem pregledu natančno, transparentno in preverljivo: enkrat ga je pisno še dodatno pojasnil, poleg tega pa je bil tudi zaslišan in je ustno odgovoril na vsa vprašanja strank in sodišča. V njegovem mnenju ni nobenih vrzeli, nelogičnosti ali protislovij, tožnici pa vanj ni uspelo zbuditi nobenega razumnega dvoma, zato je bil njen predlog za postavitev drugega izvedenca pravilno zavrnjen (2. in 3. odst. 254. čl. ZPP). Svojega predloga tožnica ni podprla z nobeno okoliščino, ki bi kazala na nepopolno, nejasno ali celo napačno mnenje izvedenca M. M., šlo je za golo vztrajanje, da ni podal jasnega mnenja, zakaj se je tožničino stanje tako poslabšalo ravno ob obravnavanem dogodku.

7. Sodišče je tako s pomočjo izvedenca zanesljivo ugotovilo, da injekcija zdravila (antihistaminika) Tavegyl, ki ga je tožnica prejela od delavcev ZD X 23. 8. 2016 po domnevnem piku kače, ni povzročila zdravstvenih težav, ki jih sedaj trpi tožnica, niti ni bilo pri tem storjenih nobenih napak. Pri tem ni pomembno, kdo natanko je tožnici to zdravilo vbrizgal, niti kje se je to zgodilo (na tožničinem domu ali v Zdravstvenem domu).

8. Izvedenec je pojasnil, sodišče prve stopnje pa je to utemeljeno sprejelo kot lastno ugotovitev, da aplikacija zdravila v tožničino zadnjično mišico nima zveze z njenimi težavami - ohromelostjo oz. oslabelostjo (paraparezo) v nogah. Tudi če bi pri aplikaciji prišlo do zadetja živca, kar je izvedenec glede na drobno konstitucijo tožnice dopustil kot možnost, ta zaplet ne bi pustil nobenih trajnih posledic. Izvedenec je pojasnil, da je intramuskularna injekcija zdravila Tavegyl vedno aplicirana v zunanji zgornji kvadrant mišice glutealne regije, čemur pritožba niti ne nasprotuje niti ne trdi, da v tožničinem primeru ne bi bilo tako. Izvedenec je že v svojem osnovnem mnenju pojasnil, da je šlo očitno za časovno koincidenco oslabelosti moči v nogah in injekcijo Tavegyla. Izvedenec nadalje je pojasnil, da je pri tožnici prišlo do stenoze, kar je vzrok paraparezi, v posledici degenerativnih sprememb. Vse te ugotovitve so korektno in jasno povzete v točkah 6. do 8 na strani 4-5 izpodbijane sodbe.

9. Ker torej ni ugotovljene prav nobene okoliščine, ki bi kazala na neustrezno strokovno ravnanje kateregakoli od delavcev toženkinega zavarovanca, in celo, da sporno (a ustrezno) ravnanje sploh ni (ne more biti) vzrok za tožničine težave, je bil njen zahtevek pravilno zavrnjen.

10. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo relevantnih napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP; pritožnica mora sama kriti stroške svoje neutemeljene pritožbe, (1. odst. 154. čl. in 155. čl. ZPP), toženka pa svojih ni konkretno izkazala, zato tudi ona sama trpi svoje.