Jedro

Po presoji sodišča za uveljavljanje predkupne pravice zadostuje, da je stranka z interesom v izjavi o sprejemu ponudbe navedla, da uveljavlja predkupno pravico kot kmet mejaš, s čimer je jasno postavila zahtevek in dovolj določno opredelila dejansko stanje, na katerega ga je oprla.

Predkupni upravičenec lahko uveljavlja predkupno pravico tudi kasneje v postopku, vendar pa to lahko stori le do izdaje prvostopenjske odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33008-42/2019-13 z dne 22. 7. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Drugostopenjski organ je z izpodbijano odločbo ugodil pritožbi A.A. (v tem postopku stranka z interesom) zoper odločbo Upravne enote Ribnica, št. 330-1277/2018-30 z dne 6. 2. 2019 in navedeno odločbo odpravil (1. točka izreka). Odločil je, da se odobri pravni posel pri prometu kmetijskih zemljišč s parc. št. 1204/1 in 1204/2 k.o. ... (v deležu 413/2500) med prodajalko Občina R. in kupovalko A.A. (2. točka izreka) ter zavrne odobritev pravnega posla pri prometu s tema zemljiščema med Občino R. in kupovalko B.B. (3. točka izreka), da se odobri pravni posel z gozdnim zemljiščem parc. št. 1208/2 k.o. ... (v deležu 413/2500) med prodajalko Občina R. in kupovalko B.B. (točka 4. izreka) ter zavrne odobritev pravnega posla pri prometu s tem gozdnim zemljiščem s kupovalko A.A. (točka 5. izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da sta ponudbo za prodajo navedenih zemljišč pravočasno sprejeli tožnica in stranka z interesom. Stranka z interesom se obravnave dne 14. 9. 2018 ni udeležila, je pa ob 9:45 uri po telefonu sporočila, da je odsotna zaradi zdravstvenih težav. Prvostopenjski organ je 17. 9. 2019 izdal odločbo, s katero je odobril pravni posel za vse tri parcele med Občino R. in tožnico, ki jo je drugostopenjski organ 30. 11. 2018 odpravil z navodili, da je treba ugotoviti, ali je bila stranka z interesom upravičeno odstotna z obravnave ter jo v tem primeru seznaniti z njenim potekom in ji dati možnost, da se izreče. Prvostopenjski organ je 29. 1. 2019 ponovno izvedel ustno obravnavo, na kateri je tožnica uveljavljala, da meji na parc. št. 1208/2 in 1204/2, stranka z interesom pa, da meji na parc. št. 1204/1, da je kmečko zavarovana in že vrsto let kosi to zemljišče ter da ji kmetijstvo pomeni glavni vir dejavnosti. Priložila je kopijo delovne knjižice, iz katere je razvidno, da je po poklicu kmetica. Z odločbo z dne 6. 2. 2019 je prvostopenjski organ ponovno odločil, da se odobri pravni posel med Občino R. in tožnico ter zavrnil odobritev pravnega posla z A.A., ki je zoper odločbo vložila pritožbo. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je njena pritožba utemeljena.

3. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je prvostopenjski organ s konkludentnimi ravnanji presodil, da je bila stranka z interesom upravičeno odsotna z obravnave z dne 14. 9. 2018. Zaradi načela materialne resnice bi ji moral pojasniti, s katerimi dokazili mora dokazati dejstva, od katerih je odvisen status kmeta, saj je nesporno, da je že v izjavi o sprejemu ponudbe uveljavljala predkupno pravico kot kmet, katerega zemljišče meji na zemljišče, ki se prodaja, kar izhaja tudi iz izjav njenega pooblaščenca na ustni obravnavi. Vendar je prvostopenjski organ ni nikdar pozval, naj status kmeta tudi dokaže in dejanskega stanja ni ustrezno dopolnil. Zato je postopek v skladu s prvim odstavkom 251. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dopolnil. Iz uradnih evidenc je ugotovil, da je stranka z interesom lastnica več kmetijskih zemljišč in nosilka kmetijskega gospodarstva KMG MID 100369258 že od 12. 4. 2001, pozval pa jo je tudi k predložitvi dokazil. To, da zemljišče obdeluje sama oziroma s pomočjo družinskih članov, izhaja iz njene pisne izjave z dne 3. 5. 2019, s katero je dokazana tudi njena usposobljenost, saj navaja, da je že 14 let lastnica kmetije. Upoštevaje njen rojstni datum to pomeni, da je starejša od 30 let in ima po 15 letu starosti več kot 5 let delovnih izkušenj na kmetiji. Sodna praksa terja, da mora sprejemnik ponudbe izpolnjevati pogoje na dan sprejema ponudbe, stranka z interesom pa je ponudbo sprejela 6. 6. 2018. Zato se pogoji glede dohodka iz kmetijske dejavnosti ugotavljajo za leto 2017. Stranka z interesom ga je izkazala z mnenjem Kmetijsko gozdarskega zavoda z dne 29. 5. 2019. Ker opravlja službo kmetijskega svetovanja, med njegove naloge pa sodi tudi spremljanje dohodkovnega položaja kmetij, je ta služba "več kot usposobljena" za pripravo izračuna prihodkov na kmetiji.

4. Glede na navedeno drugostopenjski organ zaključuje, da stranka z interesom izpolnjuje pogoje za (status) kmeta in da je treba zadevo rešiti drugače. Zato je prvostopenjsko odločbo odpravil. Ker je stranka z interesom v postopku pravilno in pravočasno uveljavljala predkupno pravico kot kmet, katerega zemljišče meji na zemljišče, ki se prodaja, o statusu kmeta pa se je odločalo kot o predhodnem vprašanju in je lastnica zemljišča parc. št. 1207, k.o. ..., ki meji na zemljišče parc. št. 1204/1 in 1204/2 k.o. ..., pogoje za nakup teh dveh zemljišč izpolnjuje stranka z interesom.

5. Za tožnico ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni uveljavljala predkupne pravice kot kmet, ampak predkupno pravico v skladu z določbami Zakona o gozdovih, saj njeno zemljišče meji na nepremičnino parc. št. 1208/2 k.o. .... Odločbo o statusu kmeta z dne 19. 6. 2019, v kateri je organ ugotavljal pogoje za status za leto 2018, je predložila šele v pritožbenem postopku. S tem ne more izkazati, da je izpolnjevala pogoj za predkupnega upravičenca na dan, ko je sprejela ponudbo, poleg tega pa je glede uveljavljanja tega statusa prekludirana. Ker obe sprejemnici ponudbe mejita na gozdno zemljišče parc. št. 1208/2 k.o. ..., je treba upoštevati ustaljeno sodno prakso, po kateri se v takem primeru uporabi analogija z določbo četrtega odstavka 23. člena ZKZ, po kateri lahko prodajalec zemljišče proda tistemu, ki ga sam izbere, to pa je tožnica. Zato je glede te nepremičnine odobril pravni posel med Občino R. in tožnico.

6. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da se drugostopenjski organ ni opredelil do tega, da stranka z interesom ni opravičila izostanka z ustne obravnave, zato se ga v skladu s 73. členom ZUP šteje za neopravičenega. Stranka z interesom je šele v pritožbi navedla, da zemljišče meji z njeno parcelo št. 1207 k.o. ... ter da je kmečko zavarovana kot prevzemnica MID kmetije ..., parcele, ki so predmet prodaje, pa ima v najemu približno 30 let. Prav tako je navedla, da se zaradi bolezni ni mogla udeležiti obravnave, še vedno pa ni priložila nobenih dokazil o predkupni pravici in teh tudi njen pooblaščenec na ustni obravnavi dne 29. 1. 2019 ni predložil, čeprav je prvostopenjski organ 24. 12. 2018 stranki z interesom posredoval zapisnik prve ustne obravnave in jo ponovno pozval naj pritožbene navedbe utemelji z dokazi. Pri tem je že iz vabil na obe ustni obravnavi razvidno, da je prvostopenjski organ potencialni kupovalki izrecno pozval, naj na obravnavo prineseta dokazila, ki izkazujejo prednostno pravico.

7. Opozarja, da stranka z interesom tudi v pritožbi zoper odločbo z dne 6. 2. 2019 ni priložila nobenih dokazov, ki bi utemeljevali njeno predkupno pravico. K temu, da naj predloži dokaze, jo je pozval drugostopenjski organ, stranka z interesom pa je 3. 5. 2019 podala zgolj pisno izjavo, ponovno pa ni predložila nobenih dokazil za svoje trditve. Pri tem 238. člen ZUP določa, da sme stranka v pritožbi navajati nova dejstva in nove dokaze le, če utemelji, zakaj jih ni navedla že v postopku na prvi stopnji. Glede na to je toženka, ko se je odločila postopati po prvem odstavku 251. člena ZUP, bistveno kršila postopek. Dokazni postopek je izvedla po uradni dolžnosti, čeprav tega ni terjala javna korist, pri tem pa kršila tožničine pravice, ko ji ni omogočila, da tudi sama izkaže pravico, ki ji gre kot kmetu po ZKZ.

8. Tožnica se je res šele v dopisu z dne 19. 6. 2019 izrekla, da ima tudi sama status kmeta. To pa ni prepozno, kajti že Upravno sodišče je v sodbi U 2270/2006 z dne 11. 12. 2008 izreklo, da lahko predkupni upravičenec uveljavlja predkupno pravico pri nakupu kmetijskega zemljišča tudi kasneje v postopku. Tožnica v postopku na prvi stopnji predkupne pravice ni uveljavljala, ker je stranka z interesom izkazovala status kmeta le s svojo izjavo. Poleg tega organ tožnice ni nikoli opozoril, da ima pravico uveljavljati predkupno pravico kot kmet. Tožnica pri uveljavljanju svoje predkupne pravice ne more biti prekludirana še zlasti zato, ker je šele v postopku na drugi stopnji postalo jasno, da toženka stranki z interesom priznava status kmeta in predkupno pravico. Zaradi varstva pravic tožnice bi morala toženka upoštevati tudi njeno, kasneje uveljavljeno predkupno pravico in izvesti ugotovitveni postopek še v tem delu.

9. Toženki še očita, da v izpodbijani odločbi ne pojasni, kako je ugotovila, da je stranka z interesom za kmetovanje ustrezno usposobljena in kako je preverila izračun dohodka iz kmetijske dejavnosti za leto 2017. Sklicevala se je na mnenje Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana z dne 29. 5. 2019, ki je bilo izdelano po vložitvi pritožbe na podlagi podatkov, ki mu jih je posredovala stranka z interesom. Nikjer pa ni razvidno, da je zavod preverjal te podatke s podatki iz uradnih evidenc, zato je podan dvom v verodostojnost izračuna. Tožničine pripombe na vhodne podatke je toženka neutemeljeno zavrnila s tem, da ne dvomi v izračun, pa čeprav je na njem jasno zapisano, da je narejen po podatkih, ki jih je organu posredovala stranka z interesom. Toženka bi morala podatke po šestem odstavku 24. člena ZKZ preveriti, npr. zahtevati od stranke z interesom naj prihodke izkaže z bančnim izpisom ali v portalu VOLOS, preveriti pa bi morala tudi zakup kmetijskih zemljišč. Ker tega ni storila, je kršila načelo materialne resnice. Poleg tega je napačno ugotovila dejansko rabo GERK št. ... kot njiva, služba za register kmetijskih gospodarstev pa je tožnici potrdila, da je območje tega GERKa uvrščeno pod dejanski travnik.

10. Predlaga, da sodišče drugostopenjsko odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Uveljavlja tudi stroške postopka.

11. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, zaradi katerih je zavrnila pritožbo. Navaja, da mora organ podatke o lastništvu zemljišč in o tem, ali neka parcela meji na prodajano, pridobiti po uradni dolžnosti. Dokazil, da je imela stranka z interesom status kmeta, pa slednja ni imela, saj o tem statusu doslej še ni bilo odločeno. Ker je šlo za predhodno vprašanje, je bilo o njem mogoče odločati v okviru postopka odobritve pravnega posla. Toženka ne deluje po t.i. razpolagalnem načelu, saj tega načela v upravnih postopkih ni. Upravni organ je pri vodenju postopka zavezan načelu materialne resnice. Ker se je tudi nov postopek končal z nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem, ga je drugostopenjski organ dopolnil in v njem ugotavljal dejstvo, ki ga je stranka zatrjevala že pred prvostopenjskim organom, in sicer da ima status kmeta.

12. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo meni, da je izpodbijana odločba pravilna in v skladu z zakonom. Smiselno predlaga zavrnitev tožbe.

13. Tožnica v pripravljalni vlogi z dne 16. 10. 2019 v bistvenem ponavlja tožbene navedbe. V spis vlaga še dokaz, da je imela tudi v letu 2017 pogoje za pridobitev statusa kmeta in nove dokaze glede rabe enega od GERK-ov stranke z interesom, iz katerih izhaja, da je v letih 2014 in 2017 na njem videti le travinjo ali travnato-deteljno mešanico na njivi in torej ne gre več za njivo, kjer se prideluje krompir.

14. Toženka v odgovoru na pripravljalno vlogo vztraja pri svojih navedbah.

15. Tožba ni utemeljena.

16. Po 23. členu ZKZ lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj; (...). Po prvem odstavku 24. členu ZKZ je v smislu tega zakona kmet fizična oseba: - ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka; - (...) Za kmetijsko dejavnost se šteje vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti. Kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne poprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju (drugi odstavek). Šteje se, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če ima strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje kmetijske smeri ali katerokoli smer izobrazbe najmanj IV. stopnje in opravljen preizkus znanja po veljavnem programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s področja kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja ali jo namerava opravljati ali če pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo za področje kmetijstva v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije (tretji odstavek). Nadalje drugi odstavek 111. člena ZKZ določa še, da se ne glede na določbe (...) šteje, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če je starejši od 30 let in ima od 15. leta starosti dalje najmanj pet let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti.

17. Ker tožnica ne ugovarja ugotovitvi toženke, da je stranka z interesom v izjavi o sprejemu ponudbe uveljavljala predkupno pravico kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, sodišče šteje to dejstvo za nesporno1. Tožnica tudi ne oporeka temu, da je tak status na obravnavi 29. 1. 2019 uveljavljal njen pooblaščenec. Sporno je to, da stranka z interesom ni izrecno zatrjevala dejstev, ki so po citirani določbi ZKZ relevantna za status kmeta, in da, čeprav je bila v vabilu na glavni obravnavi k temu pozvana, niti na prvi stopnji niti k pritožbi ni predložila dokazil, s katerimi bi status kmeta dokazovala.

18. Po presoji sodišča za uveljavljanje predkupne pravice zadostuje, da je stranka z interesom v izjavi o sprejemu ponudbe navedla, da uveljavlja predkupno pravico kot kmet mejaš, s čimer je jasno postavila zahtevek in dovolj določno opredelila dejansko stanje, na katerega ga je oprla. Lahko bi sicer navajala tudi podrobnejša dejstva, s katerimi bi utemeljevala svojo trditev, vendar je moral to, ali gre dejansko za kmetico, ki ima v lasti zemljišče, ki meji na prodajano, ugotoviti prvostopenjski organ.

19. Toženka ima namreč prav, da v upravnem postopku ne velja t.i. razpravno načelo. Organ mora upoštevati 8. člen ZUP, ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (prvi odstavek). Gre za načelo materialne resnice, ki zahteva, da mora biti posamična upravna zadeva vsestransko in objektivno raziskana in dognana. Ugotovitveni postopek mora zavoljo tega zaobjeti vsa tista dejstva in okoliščine, ki so bistvena in odločilna za zakonito in pravilno odločbo, ne glede na to, komu so v korist ali škodo. Načelo materialne resnice veže organ celo mimo in proti volji stranke. Za ugotovitev dejanskega stanja in razjasnitev zadeve zato uradna oseba, ki vodi upravni postopek, lahko po uradni dolžnosti glede na preiskovalno načelo, ki velja v ugotovitvenem postopku, odredi izvedbo vsakega dokaza, če spozna, da je to potrebno za rešitev zadeve.2

20. Zaradi dokazovanja, ali je stranka z interesom kmetica, ki ima v lasti mejno zemljišče, bi moral zato organ izvesti dokaze, glede teh pa drugi odstavek 140. člena ZUP določa, da če ne gre za splošno znana dejstva, mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če stranka sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek. Od stranke se ne zahteva, naj preskrbi in predloži dokaze, ki jih lahko hitreje in lažje preskrbi organ, ki vodi postopek, in tudi ne, naj predloži taka potrdila, ki jih organi po 180. členu tega zakona niso dolžni izdajati. Tudi 139. člen ZUP določa, da lahko uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena (prvi odstavek). Uradna oseba, ki vodi postopek, odredi po uradni dolžnosti izvedbo vsakega dokaza, če spozna, da je to potrebno za razjasnitev zadeve (drugi odstavek). Uradna oseba, ki vodi postopek, si preskrbi po uradni dolžnosti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje. Enako ravna uradna oseba glede dejstev, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila (tretji odstavek).

21. Prvostopenjski organ bi moral torej konkretno pozvati stranko z interesom, naj predloži dokaze, s katerimi se glede na zakonske določbe dokazuje status kmeta. Po oceni sodišča splošni tekst na vabilu v ta namen ne zadostuje, saj prava neuke stranke iz njega ne morejo razbrati, pod kakšnimi pogoji se neka oseba po zakonu šteje za kmeta. To velja tudi če se stranka z interesom obravnave ni udeležila, saj iz celotnega stanja zadeve ni bilo mogoče domnevati, da je zahtevo umaknila, organ pa o tem tudi ni izdal sklepa, zoper katerega bi bila sicer mogoča pritožba (tretji odstavek 161. člena ZUP). Glede na to v obravnavani zadevi tudi ni bistveno, ali je stranka z interesom s tem, ko je predložila dokazilo o sladkorni bolezni, ustrezno opravičila svoj izostanek s prve ustne obravnave. Zato je drugostopenjski organ po presoji sodišča utemeljeno ravnal po 251. členu ZUP, tako da je postopek dopolnil, da bi omenjene pomanjkljivosti odpravil. 22. Nadalje sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene trditve, da bi moral drugostopenjski organ upoštevati, da je tožnica v dopisu z dne 19. 6. 2019 uveljavljala status kmeta. Naslovno sodišče je res že večkrat izreklo, da lahko predkupni upravičenec uveljavlja predkupno pravico tudi kasneje v postopku, vendar pa to lahko stori le do izdaje prvostopenjske odločbe.3 Neupošteven je tudi očitek, da tožnice ni nihče opozoril, da lahko uveljavlja predkupno pravico iz tega naslova in da je bila zato neenakopravno obravnavana. Toženka tudi stranke z interesom ni poučevala o tem, kdo ima po zakonu predkupno pravico in iz katerega razloga jo lahko uveljavlja. Drugostopenjski organ je zgolj ugotavljal, ali ima stranka z interesom status kmeta mejaša, ki pa ga je uveljavila sama že v postopku na prvi stopnji, in sicer z označitvijo rubrike na obrazcu, ki je enak za vse.

23. Po presoji sodišča je toženka tudi pravilno ugotovila, da je stranka z interesom glede na določbo drugega odstavka 111. člena ZKZ ustrezno usposobljena za kmeta. Se pa strinja s tožbenimi navedbami, da ni ustrezno raziskala vseh dejstev in okoliščin glede tega, kakšen dohodek iz kmetijske dejavnosti je imela tožnica v letu 2017. Tožnica je že v pritožbenem postopku ugovarjala, da izračun temelji na vhodnih podatkih, ki jih je Kmetijsko gozdarskemu zavodu Ljubljana posredovala stranka z interesom sama in da ti podatki niso bili preverjeni. Toženka ta ugovor zavrača, češ da mora svetovalna služba ugotoviti, koliko kmetijskih obdelovalnih površin ima posamezno KMG, kakšna kultura se vzgaja na teh površinah, koliko živali se vzreja ter koliko je drugih dohodkov. Vendar v nadaljevanju v nasprotju s tem navede, da svetovalna služba tega ni ugotavljala, ker za pretekla leta ni mogoče povsem natančno ugotoviti proizvodnje in se ta lahko oceni na podlagi Kataloga kalkulacij, zaradi česar toženka ne dvomi v izračun svetovalne službe. Taki razlogi so sami s seboj v nasprotju. Pri tem izračun ni z ničemer obrazložen, ampak gre zgolj za izračun, poleg tega pa toženka sama navaja, da je iz evidence VOLOS mogoče videti premike pridobitev in odhod v klavnico ter stalež govedi. Kljub temu v to evidenco očitno ni bilo vpogledano oziroma to iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Prav tako odločba pojasni le, da ni evidence za kunce in kokoši. Ne pojasni pa, ali za kmetijsko gospodarstvo, kakršnega ima tožnica, glede na veljavne predpise obstajajo evidence v zvezi z živilskim obratom oziroma s pridelavo drugih kmetijskih pridelkov ali živil, za katere stranka z interesom uveljavlja, da z njimi dosega dohodke (s prodajo in lastno uporabo).

24. Ker po presoji sodišča na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo upravnega akta, ni mogoče rešiti spora, saj so v bistvenih točkah dejstva v zvezi z dohodki stranke z interesom nepopolno ugotovljena, je tožbi ugodilo in s sodbo izpodbijani akt odpravilo (2. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1). Tožnica je sicer v 3. in 4. točki izreka izpodbijane odločbe uspela, saj je bil v tem delu odobren pravni posel nakupa gozdnega zemljišča med prodajalko in njo kot kupcem. Vendar pa je s tožbo terjala odpravo izpodbijane odločbe v celoti (vključno s 1. točko izreka), kar pomeni, da vztraja pri zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo, s katero je bil odobren pravni posel s tožnico za vsa tri zemljišča. Zato ni moglo odločiti preko njenega tožbenega predloga (prvi odstavek 40. člena ZUS-1).

25. Ker je bilo že na podlagi tožbe in izpodbijanega akta očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, je sodišče na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave. Z opustitvijo glavne obravnave namreč niso bile kršene pravice stranke z interesom, saj zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja sodišče tožbe, tudi če bi izvedlo obravnavo, ne bi moglo zavrniti. Z dejanskim stanjem, ki ga sodišče ugotovi na glavni obravnavi, razen v izjemnih primerih, ko lahko odloča o sporu polne jurisdikcije, ne more nadomestiti dejanskega stanja, ki ga je dolžan ugotavljati upravni organ. Zato bi sodišče v vsakem primeru zadevo vrnilo toženki, ki mora dopolniti (drugostopenjski) postopek in ugotoviti relevantno resnično dejansko stanje glede na trenutek, ko je odločbo izdal prvostopenjski organ. S tem je strankam tudi omogočeno, da zoper popolno ugotovljeno dejansko stanje uveljavljajo pravno sredstvo.

26. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

1 Glej X Ips 18/2019 z dne 20. 5. 2020, točka 13. 2 Erik Kerševan, Vilko Androjna, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2018. stran 84-85. 3 Glej U 2280/2006 z dne 11. 12. 2008, I U 94/2019 z dne 6.2.2020 in druge.