Jedro

Res je sicer, kar v pritožbi navaja obsojenec, da je mogoče enotno kazen po določbah 1. odst. 407. čl. ZKP izreči tudi v primeru, če je bila kazen iz ene pravnomočne sodbe že prestana, vendar pa samo takrat, če je izpolnjen tudi pogoj iz 1. odst. 48. čl. KZ, to je, da je bilo obsojencu v poznejši sodbi sojeno za kaznivo dejanje, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazen po poprejšnji sodbi, ali za kaznivo dejanje, ki ga je storil med prestajanjem kazni zapora.

Izrek

Pritožba obsojenega N. B. se kot neutemeljena z a v r n e .

Obrazložitev

S sklepom, navedenim uvodoma je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru kot neutemeljen zavrnil predlog za združitev izrečenih zapornih kazni s sodbama Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. 270/2004 z dne 25.3.2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Kp 248/2005 z dne 20.7.2005 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. K 92/98 z dne 15.7.1998 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Kp 354/98 z dne 10.11.1998. Zoper ta sklep se pritožuje obsojenec sam. Meni, da razlogi, s katerimi je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo njegov predlog za združitev kazni v nepravi obnovi postopka, niso pravilni, saj po njegovem mnenju 42. čl. KZ dovoljuje združitev kazni, čeprav so te že bile prestane. Višje sodišče prosi, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu predlogu ugodi.

Pritožba obsojenca ni utemeljena.

Pritožbeno sklicevanje obsojenca na 42. čl. KZ je za obravnavano pritožbeno zadevo nepravilno, saj 42. čl. Kazenskega zakonika ureja primere, ko sme sodišče storilcu odmeriti kazen pod mejo, ki je predpisana z zakonom, ne pa združitev kazni v nepravi obnovi postopka, ki ureja 1. odst. 407. čl. ZKP. Res je, da mora v nepravi obnovi postopka po zgoraj navedenem določilu sodišče uporabljati tudi določbe Kazenskega zakonika, vendar pa tiste, ki so navedene v določbah 47. in 48. čl. KZ in ki urejajo izrekanje kazenskih sankcij v primeru steka kaznivih dejanj. Res je sicer, kar v pritožbi navaja obsojenec, da je mogoče enotno kazen po določbah 1. odst. 407. čl. ZKP izreči tudi v primeru, če je bila kazen iz ene pravnomočne sodbe že prestana, vendar pa samo takrat, če je izpolnjen tudi pogoj iz 1. odst. 48. čl. KZ, to je, da je bilo obsojencu v poznejši sodbi sojeno za kaznivo dejanje, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazen po poprejšnji sodbi, ali za kaznivo dejanje, ki ga je storil med prestajanjem kazni zapora. Pri obs. N. B. pa nobeden od teh pogojev ni izpolnjen, zato tudi združitev kazni v nepravi obnovi postopka ne more priti v poštev. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je po sodbi opr. št. K 92/98 z dne 15.7.1998 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Kp 354/98 z dne 10.11.1998 obs. N. B. 5-letno zaporno kazen v celoti prestal dne 23.4.2003. Kaznivi dejanji po sodbi Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. K 270/04 z dne 25.3.2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Kp 248/2005 z dne 20.7.2005 pa je obsojenec storil 15.5. in 1.8.2004, torej že po tem, ko je kazen po prvi sodbi v celoti prestal. Glede na navedeno je tedaj na dlani, da pogojev za izrek enotne kazni po obsojenčevem predlogu ni, v posledici česar se izkaže tudi njegova pritožba v celoti neutemeljena in jo je bilo kot tako na podlagi 3. odst. 402. čl. ZKP tudi zavrniti.