Jedro

Tožnica je zdaj preskrbljena. Toda ker tožnici pomemben vir preživljanja v obliki sinovega prispevka za brezplačno stanovanje pravno ni zagotovljen, je njen premoženjski položaj negotov. Glede na to je njen preživninski zahtevek utemeljen toliko, da si zagotovi pravico do preživnine.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se razsodi: Toženec B. P. je dolžan od 27.3.1998 dalje plačevati tožnici J. P. mesečno preživnino v znesku 5.000,00 SIT. Do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke je dolžan plačati v 15 dneh, sproti dospevajoče obroke pa do vsakega 15. v mesecu za tekoči mesec. Od zapadlosti posameznih zneskov dalje je dolžan plačati zamudne obresti po zakonski obrestni meri.

Višji tožbeni zahtevek se zavrne.

Stranki trpita vsaka svoje stroške pravdnega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi moral toženec plačevati tožnici preživnino po 15.000,00 SIT mesečno od 27.3.1998 dalje. Ugotovilo je, da prejema tožnica približno 56.000,00 SIT pokojnine. Živi v sinovi garsonjeri in mu ne plačuje za stanovanje. Pri preživljanju ji pomagata otroka. Statistično ugotovljeni minimalni življenjski stroški za upokojenca, ki živi sam, znašajo 70.000,00 SIT, vendar je treba upoštevati, da ne plačuje stanovanja. Pri preživljanju ji pomagata otroka. Tožnica za delo ni sposobna. Kot solastnica dvostanovanjske hiše ima neizkoriščen vir dohodkov, ker svojega dela hiše ne oddaja. Glede na to je štelo, da tožnica ni nepreskrbljena.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ni razumljivo stališče izpodbijane sodbe, da ni nepreskrbljena, ko pa sodba ugotavlja, da ima pokojnino 56.000,00 SIT, od tega odbitek 3.000,00 SIT za zdravstveno zavarovanje, statistično ugotovljeni minimalni življenjski stroški zanjo pa so 70.000,00 SIT. Sodba ne upošteva, da otroci niso zavezani k plačevanju preživnine. Navaja, da ima nižjo pokojnino, ker se je zaradi družinskih obveznosti pozno zaposlila. Kar zadeva solastno hišo, navaja, da ji pomeni strošek, ne prinaša pa ji nobenega dohodka. Ker je toženec prišel do boljše pokojnine tudi zaradi njenega dela v korist družine, bi moralo sodišče tožencu naložiti vsaj simbolično preživnino in s tem zagotoviti tožnici pravico do njegove pokojnine.

Toženec v odgovoru na revizijo zavrača revizijske navedbe, pojasnjuje tožničine in svoje razmere in predlaga zavrnitev revizije.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju - ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je delno utemeljena.

Ob razvezi zakonske zveze določi sodišče nepreskrbljenemu zakoncu preživnino v breme drugega zakonca, ustrezno njegovim možnostim (81. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Za tožnico je ugotovljeno, da ni sposobna za delo in da prejema pokojnino približno 56.000,00 SIT mesečno, da ji pomagata otroka in da je solastnica dvostanovanjske hiše v Idriji, od česar pa zaradi svoje nedejavnosti nima dohodkov. Življenjske stroške obe sodbi ugotavljata na podlagi statističnega podatka o minimalnih življenjskih stroških za upokojenca, ki živi sam, in sicer v znesku 70.000,00 mesečno, vendar z upoštevanjem, da tožnici stanovanja ni treba plačevati. Na podlagi navedenega obe sodbi štejeta, da je tožnica preskrbljena.

Ugotovljena dejstva, na katerih temeljita obe sodbi, ne potrjujejo sklepa, da je tožnica trajno preskrbljena v smislu 81. člena ZZZDR. Tožničina pokojnina namreč ne zadošča za pokritje vseh statistično ugotovljenih življenjskih stroškov. Zadošča le zato, ker del teh stroškov bremeni tožničinega sina, ki tožnici dovoljuje brezplačno uporabo stanovanja. K temu pravno ni zavezan, ker je preživninska obveznost otrok nasproti staršem subsidiarna (81. in 124. člen ZZZDR). Zato ni mogoče odločati o tožničinem preživninskem zahtevku nasproti tožencu kot razvezanemu zakoncu na podlagi predpostavke, da bo ta sinov prispevek za tožničino preživljanje trajen. Sedanje stanje, ko je sinova pomoč realnost, potrjuje stališče izpodbijane sodbe, da tožnici za pokritje minimalnih življenjskih stroškov ni potrebna preživnina v zahtevanem znesku. Toda ker tožnici pomemben vir preživljanja v obliki sinovega prispevka za brezplačno stanovanje pravno ni zagotovljen, je njen premoženjski položaj negotov. Glede na to je njen preživninski zahtevek utemeljen toliko, da si zagotovi pravico do preživnine. Zato je revizijsko sodišče delno ugodilo reviziji in spremenilo sodbi prve in druge stopnje tako, da je tožnici prisodilo preživnino po 5.000,00 SIT mesečno od razveze zakonske zveze dalje. Ta znesek ne more bistveno prispevati k pokrivanju tožničinih preživninskih potreb, prav tako ne bo bistveno obremenil toženca, ki ima po podatkih spisa znatno večjo pokojnino od tožnice. Daje pa podlago, da bi pri morebitno bistveno spremenjenih razmerah stranki lahko zahtevali prilagoditev svojih preživninskih pravic oziroma obveznosti takšnim spremenjenim okoliščinam.

Revizijsko sodišče je upoštevalo ugotovljeno dejstvo, da je tožnica solastnica dvostanovanjske hiše v Idriji. To daje tožnici možnost pridobivanja dohodkov z oddajanjem njenega dela hiše. Vendar temelji ocena sodbe prve in druge stopnje, da tožnica ni nepreskrbljena v smislu 81. člena ZZZDR, na merilu statistično ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov. Ker toženčev socialni položaj presega minimalno raven, tudi za tožnico ni utemeljeno, da bi se njene življenjske potrebe izračunavale na tej osnovi. Zato je mogoče šteti na njeni in na toženčevi strani solastno nepremičnino kot možni vir dohodkov, ki bi obema lahko izboljšal možnosti in jima zagotovil preživljanje na višji ravni. Preživnina v znesku 5.000,00 SIT mesečno pa je prisojena glede na višjo toženčevo pokojnino in glede na druge okoliščine, ki so ugotovljene na strani tožnice.

Revizija uveljavlja tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi bile v nedoslednosti in nerazumljivosti izpodbijane sodbe. Po presoji revizijskega sodišča ta revizijski razlog ni podan.

Razlogi sodbe so jasni in med seboj skladni. Pač pa v sodbi prve in druge stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje ni v celoti pravilno uporabljen 81. člen ZZZDR. Napačno je upoštevana sinova usluga nudenja brezplačnega stanovanja, kot da bi šlo za izpolnitev obveznosti, na katero je mogoče trajno računati. Napačno je tudi izhodišče za ugotavljanje življenjskih stroškov tožnice na podlagi statistično ugotovljenih minimalnih stroškov. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 1. odstavka 380. člena ZPP reviziji tožeče stranke delno ugodilo in spremenilo izpodbijano ter prvostopno sodbo tako, da je prisodilo tožnici preživnino v znesku 5.000,00 SIT mesečno.

Izrek o pravdnih stroških temelji na 2. odstavku 154. člena ZPP.

Tožeča stranka je deloma uspela s svojim zahtevkom, tožena pa deloma s svojim ugovorom, zato morata trpeti vsaka svoje stroške postopka.