Jedro

Predmet izvršbe so stvari in pravice, ki pripadajo dolžniku. Če so izvršilna dejana posegla v pravno sfero tretje osebe, je predvideno posebno pravno sredstvo, to je ugovor tretjega, ki ga ima zgolj ta oseba, čeprav ni stranka v postopku. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora sodišče izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vročiti upniku in če ta ugovoru nasprotuje, zakon izvršilnemu sodišču nalaga, da ugovor zavrne (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Pozitivna zakonodaja, ki ureja institut ugovora tretjega, izvršilnemu sodišču ne omogoča, da bi lahko po vsebini izvršbo na predmet izvršbe izreklo za nedopustno, temveč predpisuje prenos vsebinskega odločanja o ugovoru tretjega v poznejšo pravdo. Izvršilno sodišče v zakonski ureditvi tako nima podlaga za (dokončno) vsebinsko odločanje o ugovornih navedbah tretjega, niti o utemeljenosti upnikovega nasprotovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu ugovor tretjega: A. d.o.o. (v nadaljevanju: tretji) zavrnilo (I. točka izreka) in ga napotilo, da lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa začne pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnini, vpisani v zemljiški knjigi z ID znakom del stavbe 9 k.o. ..., glede katere zatrjuje, da ima na njej pravico, ki preprečuje izvršbo, to je lastninsko pravico (II. točka izreka). Odločilo je tudi o predlogu dolžnika za odlog izvršbe, in sicer je predlog zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev o ugovoru se tretji pravočasno pritožuje. Očita, da je izpodbijani sklep nejasen in nerazumljiv, prav tako niso upoštevani izvedeni dokazi, ki jih je predlagal tretji. Materialno pravo je zmotno uporabljeno, ker se ne upošteva prodajna pogodba o spremembi lastninske pravice in dve odločbi FURS-a glede odmere davkov v zvezi s predmetom izvršbe. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet izvršbe so stvari in pravice, ki pripadajo dolžniku. Če so izvršilna dejana posegla v pravno sfero tretje osebe, je predvideno posebno pravno sredstvo, to je ugovor tretjega, ki ga ima zgolj ta oseba, čeprav ni stranka v postopku.1 V skladu s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora sodišče izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vročiti upniku in če ta ugovoru nasprotuje, zakon izvršilnemu sodišču nalaga, da ugovor zavrne (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Pozitivna zakonodaja, ki ureja institut ugovora tretjega, izvršilnemu sodišču ne omogoča, da bi lahko po vsebini izvršbo na predmet izvršbe izreklo za nedopustno, temveč predpisuje prenos vsebinskega odločanja o ugovoru tretjega v poznejšo pravdo. Izvršilno sodišče v zakonski ureditvi tako nima podlaga za (dokončno) vsebinsko odločanje o ugovornih navedbah tretjega, niti o utemeljenosti upnikovega nasprotovanja.

6. V obravnavanem primeru je upnik ugovoru tretjega nasprotoval, zato je sprejeta odločitev o zavrnitvi ugovora glede na zgoraj pojasnjeno zakonsko ureditev pravilna in zakonita. Očitek o zmotno uporabljenem materialnem pravu je po obrazloženem zavrniti.

7. Kot že zgoraj pojasnjeno, pozitivna zakonodaja tudi v primeru, ko so k ugovornim trditvam o lastništvu predmeta izvršbe predloženi dokazi, ki izkazujejo verjetnost obstoja pravice, ki jo zatrjuje tretji, upnik pa ugovoru nasprotuje, izvršilnemu sodišču ne omogoča vsebinske presoje in odločitve, da je izvršba na predmet nedopustna. Iz tega razloga je zavrniti tudi pritožbeno grajo o neupoštevanju ter neizvedbi dokazov, ki jih je predlagal tretji.

8. Tretji v pritožbi ne nasprotuje zaključkom sodišča prve stopnje, da je upnik ugovoru nasprotoval, ampak izpodbija le razloge, ki se nanašajo na obstoj pravice tretjega. Izkazovanje verjetnega obstoja pravice na predmetu izvršbe, ki preprečuje izvršbo, je zakonski pogoj, da sodišče ugovor sploh upošteva (prvi odstavek 64. člena ZIZ). Sistem pa je oblikovan tako, da ima tretji celovito sodno varstvo zagotovljeno v pravdnem postopku, ki z zavrnitvijo ugovora ni okrnjeno (tretji odstavek 65. člena ZIZ). Kot je v sprejeti odločitvi pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, lahko tretji v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZIZ v roku 30 dni od pravnomočnosti te odločitve začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na zarubljene predmete ni dopustna. Če bi se v kasnejši morebitni pravdi izkazalo, da je bila v izvršbi prizadeta pravica tretjega, bo moral upnik tretjemu povrniti škodo po splošnih obligacijskih načelih. Tveganje nasprotovanju ugovora in iz tega izvirajoče morebitne posledice namreč nosi upnik.

9. Sodišče druge stopnje k pritožbeni zahtevi o upoštevanju prodajne pogodbe2 še dodaja, da se v predmetnem postopku izterjuje terjatev iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 844/10 z dne 26. 11. 2010. Neposredna izvršljivost notarskega zapisa je bila zaznamovana v zemljiški knjigi pri nepremičnini, ki je predmet izvršbe. Ta učinkuje proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini (drugi odstavek 142. člena Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ in drugi odstavek 170. člena ZIZ), tako tudi proti tretjemu kot novemu lastniku nepremičnine.

10. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa odločitev jasno argumentiralo ter navedlo razumljive razloge o vseh odločilnih dejstvih. Pojasnilo je vsebino vlog tretjega in upnika, se opredelilo do teh vlog ter navedlo pravna pravila materialnega prava, ki jih je uporabilo in nanje vezalo sprejeto odločitev. V nasprotju s stališčem pritožbe je sklep jasen in razumljiv ter tretjemu omogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka po obrazloženem ne drži. 11. Glede na obrazloženo je bilo potrebno pritožbo tretjega kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je bila sprejeta potem, ko tudi uradni preizkus opravljen po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni pokazal kršitev.

12. O pritožbenih stroških tretjega ni bila sprejeta odločitev, saj jih ta ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Gre za izločitveni ugovor zoper sklep o izvršbi, s katerim tretji zahteva, naj sodišče izreče izvršbo na predmet glede katerega je izkazal, da ima na njem pravico, ki preprečuje izvršbo, za nedopustno. 2 Tretji je k ugovoru priložil prodajno pogodbo z dne 9. 9. 2022.