Jedro

Obravnavana zadeva in zapuščinska zadeva po pokojnem možu zapustnice sta medsebojno povezani. Dediči po obeh zapustnikih so isti, sporna so ista ali vsaj podobna dejanska in pravna vprašanja, zato je smotrno, da se ju hkrati rešuje. S tem se bo pospešilo obravnavanje obeh zadev in zmanjšali se bodo stroški.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 12. 2018 prekinilo ta zapuščinski postopek do pravnomočno rešenega zapuščinskega postopka istega sodišča D 104/2014, ki teče po pok. možu zapustnice F. F. Z izpodbijanim sklepom pa je ob smiselni uporabi drugega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sklenilo, da se prekinjeni postopek z dnem 19. 11. 2020 nadaljuje.

2. Laično pritožbo je vložil oporočni dedič, vnuk zapustnice M. M. Navaja, da se zapuščina po babici ne more samostojno reševati, ker trenutno ne poseduje nobene nepremičnine. Kakšen bo obseg zapuščine je odvisno od sklepa o dedovanju po njenem možu F. F. Napačno sodišče navaja, da je v zapuščinskem postopku več spornih dejanskih in pravnih vprašanj. V pripravljalni vlogi S. S. je namreč navedeno, da glede pristnosti in pravne veljavnosti med dediči ni spora, prav tako ni spora glede obsega zapuščine. Za lažje in hitrejše reševanje pa prilaga pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenil z zapustnico, sestavljena je v taki obliki in volji, da ne dopušča nadaljnje redukcije nepremičnin. V pogodbi je izrecno pojasnjeno, da je bilo premoženje skupna last s pokojnim F. F. Sodišču predlaga, da sklep umakne, zapuščinski postopek po F. F. pa izvede.

3. Nihče od udeležencev postopka na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je v tem zapuščinskem postopku spornih več dejanskih in pravnih vprašanj. Za zapuščino se poteguje več zakonitih dedičev (zapustnica je imela štiri otroke, eden je umrl pred njo, tako da vstopijo njegovi dediči) in oporočni dedič. Nekateri zakoniti dediči zahtevajo vračilo daril v zapuščino, pritožnik je priglasil dolgove do zapuščine, v pritožbi se sklicuje tudi na pogodbo o dosmrtnem preživljanju in da gre za skupno premoženje zapustnice in njenega moža. Poleg tega je zapustnica oporočno razpolagala s premoženjem, ki je bilo v času pisanja oporoke zemljiškoknjižno last njenega pokojnega moža. Obseg premoženja zapustnice je zato odvisen tudi od dedovanja po njenem možu, vendar ne izključno od tega. Iz vlog v spisu izhaja, da so zahteve dedičev različne, utemeljujejo jih z raznimi spornimi dejstvi, njihove trditve in pravna stališča tudi niso enotna. Navedba ene od dedinj, da obseg zapuščine ni sporen, še ne pomeni, da v postopku niso sporna dejanska in pravna vprašanja.

6. Sodišče, pa tudi stranke in drugi udeleženci postopka si morajo ves čas prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški (11. člen ZPP, ki se v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju - ZD). Obravnavana zadeva in zapuščinska zadeva po pokojnem možu zapustnice sta medsebojno povezani. Dediči po obeh zapustnikih so isti, sporna so ista ali vsaj podobna dejanska in pravna vprašanja, zato je smotrno, da se ju hkrati rešuje. S tem se bo pospešilo obravnavanje obeh zadev in zmanjšali se bodo stroški. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje prvostopenjskemu, da ni razlogov, da bi se čakalo na pravnomočni zaključek dedovanja po možu zapustnice F. F. V okoliščinah konkretnega primera je na drugem odstavku 208. člena ZPP utemeljena odločitev o nadaljevanju zapuščinskega postopka materialnopravno pravilna. Procesnih kršitev pritožnik ne uveljavlja, uradoma upoštevnih procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP pa ni. Višje sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).