Jedro

Reklama za alkoholne pijače ni namenjena vsem ampak le uporabnikom teh pijač v lokalih, zato nameščanje svetlobnih napisov na zunanjih stenah lokalov ni dopustno. Na to ne more vplivati niti vsebina reklame, čeprav bi pomenila obvestilo o kvaliteti in lastnosti izdelka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Sanitarne inšpekcije mestne uprave za inšpekcijske službe z dne 3.3.1994, s katero je tožeči stranki naloženo, da mora odstraniti s pročelja gostinskega obrata svetlobno reklamo z napisom "Točimo Union pivo" in s sliko kozarca s pivom. V 2. točki izreka je določen rok izvršitve ukrepa en dan po vročitvi odločbe, v 3. točki izreka pa je določeno, da pritožba proti odločbi ne zadrži njene izvršitve. V obrazložitvi navaja, da je namestitev svetlobne reklame na zunanji strani poslovnega lokala v nasprotju s 4. točko odloka o načinu in pogojih, ob katerih je dovoljeno obveščati potrošnike o alkoholnih pijačah in tobačnih izdelkih po sredstvih javnega obveščanja (Uradni list SFRJ, št. 34/79).

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je napačno stališče tožene stranke glede svetlobnega napisa "Točimo Union pivo" in slike kozarca, napolnjenega s pivom, kot reklame, po 4. točki odloka. Dejansko gre za obvestilo o ponudbi v lokalu, katerega ime je pod navedenim obvestilom. Tako obveščanje potrošnika o ponudbi v lokalu je v skladu z veljavnimi predpisi in ne predstavlja kršitve predpisov, ki ne dovoljujejo reklamiranja tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač. Sicer pa tožena stranka nepravilno tolmači 4. točko odloka o načinu in pogojih, ob katerih je dovoljeno obveščanje potrošnika o alkoholnih pijačah in tobačnih izdelkih po sredstvih javnega obveščanja, da smejo proizvajalci obveščati potrošnika o kakovosti in drugih lastnostih proizvodov v gostinskih in trgovskih lokalih, kioskih in drugih objektih, v katerih se prodajajo alkoholne pijače. Tožena stranka tolmači besede "v gostinskih in trgovskih objektih" tako, kot da fasada ne bi bila sestavni del objekta. Po tehničnih predpisih lokal ne more dobiti uporabnega dovoljenja, če fasada ni urejena, kar pomeni, da je fasada sestavni del lokala, zaradi česar je gramatikalno tolmačenje navedenega predpisa po toženi stranki nepravilno. Gostinski ali trgovski objekt torej pomeni vse, kar k poslovnemu prostoru spada, vključno s fasado, dvoriščem in tistimi površinami, za katerih uporabo mora uporabnik lokala predhodno pridobiti uporabno dovoljenje in soglasje ustreznih inšpekcijskih služb. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Odlok o načinu in pogojih, ob katerih je dovoljeno obveščati potrošnike o alkoholnih in tobačnih izdelkih po sredstvih javnega obveščanja (Uradni list SFRJ, št. 34/79, 57/80 - v nadaljevanju odlok) določa v 4. točki način in pogoje, ob katerih smejo proizvajalci in organizacije, ki se ukvarjajo s prometom alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, obveščati potrošnike o kakovosti in drugih lastnostih teh proizvodov. Po sredstvih javnega obveščanja se potrošniki smejo obveščati samo o kakovosti in drugih lastnostih proizvodov, vendar le v gostinskih in trgovskih objektih, kioskih in drugih javnih objektih, v katerih se prodajajo alkoholne pijače, s pogojem, da jih je mogoče kupovati v teh objektih. Reklama je torej dovoljena, če so izpolnjeni vsi našteti pogoji. V obravnavanem primeru pa ne gre za reklamiranje v objektu, ampak na zunanji strani lokala, kar glede na 4. točko citiranega odloka ni dopustno. Tožeča stranka zatrjuje, da je potrebno razumeti kot lokal tudi zunanjost objekta, v katerem je lokal, sklicujoč se na posebne predpise, ki urejajo tehnično primernost lokalov, pri čemer poudarja, da lokal ne more dobiti uporabnega dovoljenja, če fasada pred lokalom ni urejena. Pritrditi je tožbenemu ugovoru, da so sestavni del lokala tudi zunanje stene, toda glede na citirani odlok, ki izrecno določa, da organizacije, ki se ukvarjajo s prometom alkoholnih pijač, smejo potrošnike obveščati o kakovosti in lastnostih teh izdelkov v gostinskih in trgovskih objektih, v katerih se prodajajo ti izdelki, ni mogoča širša razlaga, da bi reklamno obveščanje bilo dopustno tudi z nameščanjem svetlobnih tabel na zunanji strani gostinskih objektov. Tožena stranka pravilno opozarja, da reklama za alkoholne pijače ni namenjena vsem, ampak le uporabnikom teh pijač, torej v lokalu. Ker reklama za alkoholne pijače na zunanji strani lokalov torej ni dopustna, vsebina reklame ne more vplivati na odločitev, čeprav bi pomenila obvestilo o kvaliteti in lastnostih piva - izdelka tožeče stranke.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS).

Določbe ZUS in citiranega odloka je sodišče smiselno uporabilo kot republiške predpise na podlagi 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).