Jedro

Ker torej določba šestega odstavka 95. člena ZKP sodišču ne dopušča, da bi obdolženca oprostilo plačila krivdno povzročenih stroškov kazenskega postopka, obsojenka pa v aktualni pritožbi niti ne izpodbija ugotovitve prvega sodišča, da je stroške privedbe na glavno obravnavo 10. 4. 2014 povzročila po svoji krivdi, ampak se sklicuje le na slabo premoženjsko stanje in moževo bolezen, njenemu pritožbenem predlogu, da se jo plačila krivdno povzročenih stroškov oprosti oziroma, da se ti krijejo iz naslova brezplačne pravne pomoči, ni mogoče slediti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojena se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče obsojeni L. P. naložilo v plačilo stroške privedbe na glavno obravnavo 10. 4. 2014 v znesku 149,36 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep se je obsojenka pravočasno pritožila. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da sta oba z možem nezaposlena in je prejemnica denarne socialne pomoči. Mož je kot težak bolnik nesposoben za delo. Zdravila zanj so draga. Življenjskih stroškov ne zmorejo več pokrivati. Zato prosi, da se jo oprosti plačila krivdno povzročenih stroškov, oziroma da se te pokrije iz naslova brezplačne pravne pomoči. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po prvem odstavku 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) morajo procesni udeleženci, ne glede na izid kazenskega postopka, povrniti tiste stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi. Po 3. točki drugega odstavka 92. člena ZKP spadajo med stroške postopka izdatki za privedbo ali za spremljanje tistega, ki mu je bila odvzeta prostost. O krivdnih stroških izda sodišče poseben sklep, razen če odloči o stroških, ki jih morata povrniti zasebni tožilec in obdolženec, v odločbi o glavni stvari (drugi odstavek 94. člena ZKP). V skladu z drugim odstavkom 24. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (v nadaljevanju Pravilnik), organ ki je izvršil privedbo oseb (v predmetnem primeru delavci Policijske postaje v Črnomlju), sodišču predloži obračun stroškov v skladu z 20., 21. oziroma 22. členom Pravilnika. Obračun stroškov služi sodišču kot informacija za končno odločitev o stroških kazenskega postopka. Citirana določba je tudi uzakonjena v tretjem odstavku 92. člena ZKP, ki predpisuje, da mora organ, ki je izvršil privedbo, sodišču predložiti obračun stroškov, pozneje pa se izterjajo od tistih, ki so jih po določbah ZKP dolžni poravnati. Obračun stroškov z dne 14. 4. 2014 je Policijska postaja Črnomelj sodišču predložila 16. 4. 2014 in za obsojeno L. P. znašajo polovico od zneska 298,72 EUR oziroma 149,36 EUR. Sodišče prve stopnje je pod točko 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa preizkusilo obračun priglašenih stroškov in ugotovilo, da so bili priglašeni skladno z določbo 20. člena Pravilnika.

5. S sodbo z dne 10. 4. 2014, opr. št. I K 29569/2013, s katero je bila obsojenka spoznana za krivo in ki je postala pravnomočna 23. 5. 2014, je sodišče prve stopnje odločilo, da se v skladu s četrtim odstavkom 95. člena ZKP vse obdolžence (tudi L. P.) sicer oprosti povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, vendar pa specialno zakonsko določilo šestega odstavka 95. člena ZKP izrecno predpisuje, da določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP ne veljajo v primerih iz 94. člena ZKP.

6. Ker torej določba šestega odstavka 95. člena ZKP sodišču ne dopušča, da bi obdolženca oprostilo plačila krivdno povzročenih stroškov kazenskega postopka, obsojenka pa v aktualni pritožbi niti ne izpodbija ugotovitve prvega sodišča, da je stroške privedbe na glavno obravnavo 10. 4. 2014 povzročila po svoji krivdi, ampak se sklicuje le na slabo premoženjsko stanje in moževo bolezen, njenemu pritožbenem predlogu, da se jo plačila krivdno povzročenih stroškov oprosti oziroma, da se ti krijejo iz naslova brezplačne pravne pomoči, ni mogoče slediti. Izpodbijani sklep prvega sodišča, da je predmetne stroške prisilne privedbe na glavno obravnavo obsojena povzročila po svoji krivdi in da jih zato mora povrniti v skladu z določbo prvega odstavka 94. člena ZKP, je zato pravilen in zakonit. 7. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni niti zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je obsojenkino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

8. Obsojena je brez zaposlitve, ni lastnica nepremičnega oziroma premičnega premoženja večje vrednosti, je prejemnica denarne socialne pomoči in je zavezana k preživljanju enega nepreskrbljenega otroka. Zato jo je sodišče druge stopnje oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o krivdnih stroških, saj bi to škodno vplivalo na njeno vzdrževanje in vzdrževanje oseb, ki jih je dolžna vzdrževati (prvi odstavek 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).