Jedro

Predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče dopolnjevati s podajanjem novih trditev v pritožbenem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi tožencema naložilo, da morata tožnikoma v 24 urah omogočiti prost dostop dnevne svetlobe okna na njihovem delu stopnišča v pritličju stanovanjske hiše ..., na parc. št. 703/13 k.o. K., tako da odstranita čez okno zabite lepenke.

Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožujeta tožnika, ki predlagata, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi.

Izpostavljata, da sodišče ni presojalo tega, da zdravniška dokumentacija za drugo tožnico izkazuje, da se je 8.7.2010 na svojem delu stopnišča poškodovala, ker ni dobro videla stopnic. To predstavlja nenadomestljivo škodo.

Pritožniki dodajajo, da se morata prvi tožnik in druga tožnica ob vhodu na svoj del stopnišča nekaj metrov premikati po temi, preden lahko prižgeta luč, saj je takoj ob prihodu na stopnišče ni mogoče prižgati. Napačen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da je izdaja začasne odredbe nujna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Pritožniki še poudarjajo, da je soproga tretjega tožnika v četrtem mesecu nosečnosti, zaradi teme na stopnišču bi lahko prišlo do usodnih posledic, saj je njena nosečnost rizična.

Toženca sta na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev le-te.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sicer izpolnjen pogoj za izdajo začasne odredbe iz 1. odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (1)(v nadaljevanju ZIZ), da pa ni izpolnjen nobeden od pogojev, ki jih določa 2. odstavek 272. člena ZIZ. Ker morata biti za izdajo začasne odredbe kumulativno izpolnjena oba pogoja – tako pogoj iz 1. odstavka 272. člena ZIZ kot tudi eden od pogojev iz 2. odstavka 272. člena ZIZ, predlog, kot je pravilno sklenilo sodišče prve stopnje, ni utemeljen.

Sodišče prve stopnje pravilno analizira, da tožniki predlagajo izdajo ureditvene začasne odredbe, torej takšne, ki naj nudi zavarovanje v smislu začasne ureditve spornega razmerja, in ki je v bistvenem delu enaka tožbenemu zahtevku. Pravilno tudi povzema, da so pogoji za izdajo takšne začasne odredbe strožji (2) in da je pri ureditvenih začasnih odredbah nujen restriktiven pristop (3). Tak pristop se odraža tako, da se ureditvene začasne odredbe izdajo le v nujnih in ustavno upravičenih primerih. Da gre v obravnavani zadevi za nujno situacijo, ki bi opravičevala izdajo ureditvene začasne odredbe ob vloženi tožbi zaradi motenja posesti (4), ni mogoče trditi. Vse, kar je v utemeljitev pogoja iz 2. odstavka 272. člena ZIZ mogoče izluščiti iz trditev tožnikov je: da morajo imeti prižgano luč, če hočejo predsobo in njihov del stopnišča sploh uporabljati, da jim nastaja nenadomestljiva oz. težko nadomestljiva škoda, ker so prisiljeni prostore tudi podnevi razsvetljevati z elektriko, v predsobi pa ne morejo imeti nikakršnih rastlin več in da je do nenadomestljive škode že prišlo, ker se je druga tožnica poškodovala, ko ni dobro videla stopnic.

Sodišče prve stopnje je ob takšnih trditvah utemeljeno zaključilo, da tožniki po lastnih navedbah predprostor in del stopnišča lahko uporabljajo ob uporabi električne razsvetljave. Iz navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe in tožbi ni bilo mogoče razbrati, da bi bila uporaba stopnišča in predsobe ob prižgani luči kakorkoli otežena. Vse pritožbene trditve, ki problematizirajo uporabo stopnišča, predstavljajo pritožbene novote in s tem dopolnjevanje predloga za izdajo začasne odredbe, kar v pritožbenem postopku ni dopustno. Tožniki tako prvič v pritožbi navedejo, da je luč mogoče prižgati šele po nekaj metrih gibanja po temi in ne že neposredno ob prihodu na stopnišče. Enako velja za trditve o tem, da je soproga tretjega tožnika rizično noseča. Res pa je, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do trditve, da se je druga tožnica na stopnišču poškodovala in do predloženega zdravniškega potrdila (5). Takšna opustitev pa ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (6) (v nadaljevanju ZPP), saj mora sodišče v sodni odločbi navesti le razloge o odločilnih dejstvih. To, da se je tožnica poškodovala na stopnišču, ne more biti odločilno, saj iz trditev in predloženega dokaza nikakor ni mogoče ugotoviti, da naj bi se poškodovala zato, ker je stopnišče osvetljeno le z lučjo in ne z dnevno svetlobo.

Ker v pritožbi uveljavljani razlogi niso podani in ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo kakšne od uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

(1) Ur. l. RS, št. 51/98 s sprem. in dop..

(2) Ker izdana začasna odredba zgolj ob verjetni izkazanosti zahtevka v celoti anticipira končno odločitev.

(3) Prim. z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-275/97, 9. točka obrazložitve odločbe.

(4) Te sodišče obravnava prednostno.

(5) V njem je navedeno, da je pacientka (imena v potrdilu ni) prišla v ZD Kamnik 8.7. 2010 in povedala da se je pri hoji po stopnicah navzgor zapletla ter padla.

(6) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008.