Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka pomeni, da so stranke in sodišče nanj vezani, zato se v pravnomočno odločitev ne more več posegati, kar je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu. V tem primeru ni bila samo pravnomočno ustavljena izvršba na nepremičnine, temveč izvršilni postopek. V pravnomočno zaključenem izvršilnem postopku pa stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj, zato je iz tega razloga ugovor tretjega z izpodbijanim sklepom pravilno zavržen.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
II. Tretji sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo ugovor tretjega, predlog za ustavitev izvršbe in izbris zaznambe sklepa o izvršbi. Ugotovilo je, da je bila izvršba ustavljena s sklepom z dne 2. 10. 2013, ki je postal pravnomočen 17. 10. 2013, pri čemer so ločitvene pravice upnika, pridobljene v postopku izvršbe, ostale v veljavi. Ker je postopek pravnomočno končan, sodišče v ustavljenem postopku nima več pravne podlage za opravo izvršilnih dejanj, prav tako ne more odločati o ugovoru tretjega.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tretji po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je odločitev absurdna in tretjega postavlja v nemogoč položaj, ko izvršilno sodišče ne želi odločati v postopku izvršbe z navedbo, da je končan, zemljiškoknjižno sodišče pa pravi, da mora tretji izposlovati izdajo sklepa, ki bo podlaga za izbris, izvršilno sodišče pa bo potem z obvestilom obvestilo zemljiškoknjižno sodišče, da po uradni dolžnosti opravi izbris. Med imetnikom prisilne hipoteke, dolžnikom in tretjim kot lastnikom nepremičnine ni spora. Vsi soglašajo, da je potrebno prisilno hipoteko izbrisati, sodišča se temu upirajo in prelagajo odgovornost iz enega na drugo (zemljiška knjiga in izvršba). Sodišče bi moralo vsebinsko obravnavati ugovor. ZIZ ne določa kdaj je izvršilni postopek končan. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je sodišče dolžno odločati o vseh vloženih pravnih sredstvih sploh, če ima stranka pravni interes za odločitev. Ustavitev izvršbe ne pomeni končanja izvršilnega postopka, sploh v primerih, ko je bil ustavljen na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), saj gre za procesno odločitev, ki ne upošteva nadaljnjega poteka stečajnega postopka, ki lahko ima za posledico prerekanje ločitvene pravice ali prijavo izločitvene pravice, pri čemer oboje vpliva na prisilno hipoteko, ki je nastala v izvršilnem postopku. Ne ZFPPIPP ne ZIZ ne urejata izbrisa hipotek izločitvenih upnikov. S črtanjem četrtega odstavka 90. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) je postala situacija absurdna, saj izbris hipoteke na podlagi izbrisnega dovoljenja ni več dopusten, izvršilno sodišče pa o pravnem sredstvu tretjega, ki predstavlja podlago za odločitev o prisilni hipoteki, ne želi odločiti. Iz pojasnil k Predlogu za sprejem ZZK-1E izhaja, da je bil četrti odstavek 90. člena ZZK-1 brisan z namenom koncentracije dejanj v izvršilnem postopku. Stališče zakonodajalca je, da se lahko sodno pridobljena hipoteka briše iz zemljiške knjige samo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa sodišča v postopku, kjer je prisilna hipoteka nastala. Iz predloga torej izhaja, da je podlaga za izbris prisilne hipoteke sklep izvršilnega sodišča. Če se bosta obe sodišči izrekli za nepristojni za odločanje, tretjemu ne bo preostalo drugega kot, da vloži izbrisno tožbo, kar je absurdna situacija glede na to, da upnik soglaša z izbrisom hipoteke. Gre za formalno ureditev izbrisa prisilne hipoteke, o kateri ni spora. Do spremembe ZZK-1 je lahko tretji urejal izbrise neposredno z upniki, po spremembi 90. člena ZZK-1 mu je bila ta možnost odvzeta. Sklep o ustavitvi izvršilnega postopka, ki temelji na ZFPPIPP, ne more predstavljati končanja izvršilnega postopka v primerih, ko so nepremičnine izvzete iz stečajne mase.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tretji neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da je odločitev absurdna in da ga postavlja v nemogoče položaj, ko izvršilno sodišče ne želi več odločati o postopku izvršbe, ker je ta končan, zemljiškoknjižno sodišče pa pravi, da mora izposlovati sklep, ki bo podlaga za izbris, (-) da če se bosta obe sodišči izrekli za nepristojni za odločanje, mu ne bi preostalo drugega kot da vloži izbrisno tožbo, kar je absurdna situacija glede na to, da upnik z izbrisom hipoteke soglaša, pri čemer se sklicuje na sklep zemljiške knjige v identični zadevi z drugim upnikom Okrajnega sodišča v Mariboru Dn 146327/2022 in ga prilaga. Tretji ne navaja, da bi zoper slednji sklep Okrajnega sodišča v Mariboru Dn 146327/2022 vložil ugovor, nato pritožbo in poskušal doseči drugačno odločitev.
5. Tretji tudi neutemeljeno navaja, da je odločitev izvršilnega sodišča diametralno nasprotna s sodno prakso višjega sodišča, ki naj bi zavzelo stališče, da je izbris prisilne hipoteke možen samo s sklepom izvršilnega sodišča. Glede sodne prakse se sklicuje samo na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 276/2022. Vendar ta ni bil sprejet v primerljivih okoliščinah z obravnavano zadevo, saj je bil ugovor vložen pred ustavitvijo izvršbe oziroma postopka. V obravnavni zadevi je tretji vložil ugovor več kot 9 let po sklepu o ustavitvi izvršilnega postopka. Izpodbijana odločitev je usklajena s sodno prakso Višjega sodišča v Ljubljani.1
6. Nadalje tretji neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev pravil postopka in da sklepa ni mogoče preizkusiti. Prav tako neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da ni ugotavljalo dejanskega stanja, (-) da je ostalo nepopolno ugotovljeno, (-) da je pavšalno navedlo, da nima pravne podlage za odločanje o umiku in ugovoru, (-) da ni navedlo pravne podlage za odločitev in da tretji ne ve na kakšni podlagi je bil izdan sklep. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila izvršba oziroma postopek ustavljen s sklepom z dne 2. 10. 2013, ki je postal pravnomočen. Te ugotovitve tretji ne izpodbija. Ugovor je vložil 24. 5. 2023. V skladu z drugim in tretjim odstavkom 64. člena ZIZ se ugovor tretjega lahko vloži do konca izvršilnega postopka. Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena tega zakona. Ker je bil postopek pravnomočno končan pred ugovorom tretjega, ta ni bil pravočasen in sodišče prve stopnje ga pravilno ni vročalo upniku.
7. Tretji očita sodišču prve stopnje, da ni vsebinsko presojalo ugovora, kar ima za posledico, da ni tehtalo njegovega interesa. Sodišče prve stopnje se zaradi zavrženja ugovora ni rabilo ukvarjati z njegovo vsebinsko presojo, tudi ne s tehtanjem interesa tretjega. Ne drži očitek, da se sodišče ni opredelilo glede njegovih navedb o spremembi zakonodaje. Opredelilo se je z razlago 90. in 64. člena ZZK-1. 8. Kot je bilo ugotovljeno, je sklep o ustavitvi izvršilnega postopka z dne 2. 10. 2013 postal pravnomočen. V tem sklepu je sodišče prve stopnje še ohranilo ločitvene pravice upnika, pridobljene s sklepom o izvršbi. Nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka pomeni, da so stranke in sodišče nanj vezani, zato se v pravnomočno odločitev ne more več posegati, kar je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu. V tem primeru ni bila samo pravnomočno ustavljena izvršba na nepremičnine, temveč izvršilni postopek. V pravnomočno zaključenem izvršilnem postopku pa stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj, zato je iz tega razloga ugovor tretjega z izpodbijanim sklepom pravilno zavržen.
9. Tretji se sklicuje na pojasnila k Predlogu za sprejem novele ZZK-1E, s katero je bil črtan četrti odstavek 90. člena ZZK-1. Ta je določal, da je izbris prisilne hipoteke in zaznambe izvršbe mogoče doseči tudi na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila upnika, v čigar korist je vknjižena ta hipoteka. Vendar pa vsaka hipoteka (prisilna ali prostovoljna) vsebuje upravičenje njenega imetnika z njo razpolagati tako, da se ji odpove. Razpolagalni pravni posel, ki je pravni temelj prenehanja hipoteke je notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke. To zemljiškoknjižno dovolilo je listina, ki je podlaga za vknjižbo izbrisa hipoteke že po splošnem pravilu, določenem v 1. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1.2 Če tretji razpolaga z izbrisno pobotnico upnika in je sodišče prve stopnje s sklepom ustavilo postopek, v pritožbi ne navaja, da bi na podlagi teh listin poskusil doseči izbris zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
10. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
11. Tretji sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
1 Sklep I Ip 237/2023: Glede na tako stanje je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Dejstvo je, da je bil izvršilni postopek s sklepom z dne 4. 10. 2018, ki je postal pravnomočen dne 24. 10. 2018, končan, posledično pa v okviru tega pritožbenega postopka ne dolžnica ne pritožnik ne moreta več vlagati nobenih pravnih sredstev.Pri razveljavitvi izvršilnih dejanj je namreč potrebno upoštevati določila ZIZ o poteku izvršilnega postopka. 2 N. Plavšak, Stvarno pravo, Komentar Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), Tax-fin-lex, Ljubljana 2022, strani 262-264.