Jedro

V pritožbeno obravnavani zadevi so bila izdelana tri izvedenska mnenja oziroma cenitve. Sodišče prve stopnje je namreč v sklepu z dne 16. 5. 2023 sodnemu izvedencu naložilo, da oceni tržno vrednost stavbnih zemljišč in objektov na njih, in sicer ločeno za vsako parcelno številko posebej ter po posameznih katastrskih občinah, nadalje, da ločeno poda tudi podatek o vrednosti posameznih objektov. Te nepremičnine med seboj niso povezane, saj ležijo na treh različnih in krajevno oddaljenih lokacijah. Izvedenec je zato na tej podlagi izdelal tri izvedenskega mnenja, t. j. za vsako nepremičnino posebej. Pri vsakem od treh sklopov nepremičnin je uporabil več metod ocenjevanja vrednosti, ob uporabi načina tržnih primerjav pa je pri tem napravil še analizo transakcij s podobnimi nepremičninami, izbor primerljivih nepremičnin, izvedbo prilagoditev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni: - v izpodbijani II. točki izreka tako, da se izvedencu prizna dodatnih 525,00 EUR nagrade, kar z DDV znaša 640,50 EUR; - v IV. točki izreka tako, da se znesek 168,35 EUR nadomesti z zneskom 488,60 EUR, znesek 168,34 pa z zneskom 488,59 EUR; - v V. točki izreka tako, da se zneska 709,99 EUR nadomestita z zneskoma 1.030,24 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu gradbene stroke za izdelano pisno izvedensko mnenje z dne 7. 1. 2024 odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 1.419,98 EUR z DDV (I. točka izreka). V presežku je višji stroškovni zahtevek izvedenca zavrnilo (II. točka izreka). Izvedenec je zavezanec za plačilo DDV (III. točka izreka). Pravdnima strankama je naložilo, da v roku 8 dni na TRR sodišča doplačata premalo plačani predujem, in sicer tožeča stranka 168,35 EUR, tožena pa stranka 168,34 EUR ter v istem roku na sodišče predložita dokazilo o plačilu, sicer bo sodišče znesek prisilno izterjalo (IV. točka izreka). Finančno-računovodski službi je naložilo, da v 45 dneh iz predujma tožnice 709,99 EUR in iz predujma toženke 709,99 EUR, vrši plačilo na transakcijski račun izvedenca (V. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se sodni izvedenec A. A. pravočasno pritožuje. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) izrecno ne navaja, smiselno pa izpodbija II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje. V pritožbi uveljavlja kršitev petega odstavka 47. člena in 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik). Glede nepravilne uporabe petega odstavka 47. člena Pravilnika opozarja, da so bila izdelana tri izvedenska mnenja za nepremičnine, ki se nahajajo vsaka v svoji občini, zanje so bile izdelane drugačne analize in izvedba ocenjevanja. Iz priložene situacije nepremičnin, ki jih je bilo potrebno skladno s sklepom sodišča ovrednotiti, je razvidno, da gre za več medsebojno ločenih delov, ki so vsak zase zaključena celota, kot izhaja iz 47. člena Pravilnika, saj so medsebojno oddaljene 18 km, 25 km in 42 km zračne razdalje. Pri tem se še sprašuje, ali bi sodišče izdalo enak sklep samo za eno nepremičnino in tudi če bi bilo v obravnavi pet nepremičnin. V dokaz svojih pritožbenih trditev prilaga zemljevid z označenimi lokacijami nepremičnin. Nadalje izpostavlja, da do objave nove višine tarif še ni prišlo, zaradi česar je potrebno spoštovati določbo 51. člena Pravilnika, ki opredeljuje izračun višine plačila do sprejema višine novih tarif. Zato se mora priznana nagrada povečati za 16,7 %. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in mu prizna nagrado še v zavrnjenem delu.

3. Odgovor na pritožbo ni bil podan.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožnik se neutemeljeno zavzema za povečanje nagrade zaradi inflacije v višini 16,7 %, pri čemer kot pravno podlago navaja 51. člen Pravilnika. Že sodišče prve stopnje je v izpodbijanemu sklepu pravilno pojasnilo, da citirana določba sodnim izvedencem ne daje neposredne pravice do priznanja povišanja plačila za delo za odstotek, ki predstavlja rast cen življenjskih potrebščin, ko le-ta preseže 10 %, temveč določa kriterije za možno revalorizacijo, ki pa jo s spremembo predpisa opravi njegov izdajatelj. In šele na podlagi objavljene spremembe oziroma uskladitve višine zneskov po posameznih tarifnih postavkah lahko nato izvedenci uveljavljajo revalorizirano višino plačila za delo.1 Ker pa to tega še ni prišlo, sodišče prve stopnje povišanja nagrade utemeljeno ni priznalo.

6. Sodni izvedenec pa utemeljeno opozarja, da so bila v pritožbeno obravnavani zadevi izdelana tri izvedenska mnenja oziroma cenitve. Sodišče mu je namreč v sklepu z dne 16. 5. 2023 naložilo, da oceni tržno vrednost stavbnih zemljišč in objektov na njih, in sicer ločeno za vsako parcelno številko posebej ter po posameznih katastrskih občinah, nadalje, da ločeno poda tudi podatek o vrednosti posameznih objektov. Te nepremičnine, kot utemeljeno izpostavlja pritožba, med seboj niso povezane, saj ležijo na treh različnih in krajevno oddaljenih lokacijah. Izvedenec je zato na tej podlagi izdelal tri izvedenskega mnenja, t. j. za vsako nepremičnino posebej. Pri vsakem od treh sklopov nepremičnin je uporabil več metod ocenjevanja vrednosti, ob uporabi načina tržnih primerjav pa je pri tem napravil še analizo transakcij s podobnimi nepremičninami, izbor primerljivih nepremičnin, izvedbo prilagoditev. Sodišče druge stopnje zato zaključuje, da je bila v konkretnem primeru sodnemu izvedencu s sklepom z dne 16. 5. 2023 odrejena oprava treh cenitev, ki vsaka zase predstavlja samostojno celoto, ne glede na to, da je sodišče prve stopnje pritožniku izdelavo izvedenskih mnenj odredilo zgolj z enim sklepom. To pa tudi pomeni, da mu v skladu s petim odstavkom 47. člena Pravilnika2 pripada nagrada za tri izvedenska mnenja in ne zgolj za eno, kot je odločilo sodišče prve stopnje v izpodbijanemu sklepu.

7. Vendar pa sodišče druge stopnje ne sledi pritožniku in razlogom izpodbijanega sklepa, da sodnemu izvedencu pripada nagrada v priglašenih 3 x 525,00 EUR oziroma za tri zelo zahtevna izvedenska mnenja. Ustaljena sodna praksa namreč kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specialistična znanja oziroma znanja za več področij in sodelovanje z izvedenci iz drugih področij.3 Po oceni sodišča druge stopnje podana izvedenskega mnenja ne odstopajo od standardne zahtevnosti in niso podane izjemne okoliščine, ki bi utemeljevale odstop od povprečnih nalog izvedencev, saj je izvedenec po sklepu z dne 16. 5. 2023 moral oceniti tržno vrednost stavnih zemljišč in objektov na njih. Samo dejstvo, da je izvedenec vpogledal v dodatno dokumentacijo (lokacijsko informacijo), pa tudi ne utemeljuje zaključka, da gre za zelo zahtevno izvedensko mnenje.

8. Sodišče druge stopnje je zato pritožniku ob pravilni uporabi 40. člena Pravilnika priznalo nagrado za tri izvedenska mnenja po 350,00 EUR in v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi izvedenca delno ugodilo tako, da se mu prizna še dodatnih 525,00 EUR oziroma znesek 640,50 EUR z DDV, kar predstavlja razliko med priznano nagrado 525,00 EUR za eno zelo zahtevno izvedensko mnenje in zgoraj pojasnjeno nagrado za tri izvedenska mnenja po 350,00 EUR.4 V posledici takšne odločitve je sodišče druge stopnje v IV. in V. točki izreka izpodbijanega sklepa uskladilo tudi zneske premalo plačanega predujma, ki ga morata doplačati pravdni stranki, kakor tudi znesek, ki ga na račun izvedenca vrši finančno-računovodska služba iz vnaprej založenih sredstev pravdnih strank in jih povečalo sorazmerno pritožbenemu uspehu. Tako je v IV. točki izreka znesek 168,35 EUR nadomestilo z zneskom 488,60 EUR, znesek 168,34 pa z zneskom 488,59 EUR. Nadalje je v V. točki izreka zneska 709,99 EUR nadomestilo z zneskoma 1.030,24 EUR.

9. V preostalem je sodišče druge stopnje pritožbo - potem ko tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) - zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP).

1 Enako sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 215/2023 z dne 2. 8. 2023. 2 Ta določa za primer, če narava zadeve zahteva, da isti sodni izvedenec ali sodni cenilec izdela izvid in mnenje ali cenitev, v katero je združenih več medsebojno ločenih delov, ki so vsak zase zaključena celota, se mu plačilo za opravljeno delo odmeri kot vsota zneskov plačila za delo za vsakega od posameznih delov. 3 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2418/2018. 4 Skupaj namreč nagrada izvedenca znaša 1.050,00 EUR.