Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnici je bila v denacionalizacijskem postopku v naravi vrnjena nepremičnina parcela št. 1821/157, k. o. ... (sporna nepremičnina). Dne 14. 7. 2015 sta tožnica in družba A., d. o. o., kot najemodajalki z družbo B., d. o. o., kot najemnico, za navedeno nepremičnino sklenili najemno pogodbo za letno najemnino 997,20 EUR. Na podlagi hipotetične najemnine, kot je bila določena v tej pogodbi (za obdobje po spornem obdobju) ali z angažiranjem sodnega izvedenca, tožnica od toženca zahteva plačilo nadomestila zaradi nezmožnosti uporabe (drugi odstavek 72. člena Zakona denacionalizaciji) za obdobje od 7. 12. 1991 do 7. 7. 2015 v višini 23.513,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 2015 do plačila, torej nadomestilo za izgubo koristi, ki bi jo kot denacionalizacijska upravičenka lahko dosegla, če bi nepremičnino sama uporabljala oziroma upravljala.

2. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačilo 22.177 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 2015 dalje (I. točka izreka), višji tožbeni zahtevek za plačilo 336,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 2015 dalje pa zavrnilo (II. točka izreka). Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper takšno odločitev vlaga toženec predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanja: "Ali gre za navedbo novih dejstev, v zvezi s katerimi veljajo pravila o prekluziji, ali pa gre le za konkretizacijo prvotne trditve, kjer pravila o prekluziji ne pridejo v poštev, ko se v primeru odločanja o pravici do odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen prvotna trditev tožeče stranke nanaša na to, kako nepremičnine ne bi uporabljala (da nepremičnine ne bi uporabljala na nedovoljen način, to je, da je ne bi oddajala za namen širitve kampa), šele po prvem naroku pa tožeča stranka navede, kako bi nepremičnino uporabljala (da bi nepremičnino uporabljala tako, da bi jo oddajala za izvajanje dejavnosti, ki dopolnjujejo kampiranje, torej za dejavnosti, kot so npr. počitek gostov kampa, ki bi na nepremičnini lahko izvajali dihalne vaje, jogo ali pa bi nepremičnino uporabljali za pustolovski in adrenalinski park ipd.)?"

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljeno vprašanje tem merilom ne ustreza. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).