Jedro

Podlago za takšno odločitev je imelo pritožbeno sodišče v določbi drugega odstavka 145. člena ZP-1, ki določa, da če za ugotovitev stroškov ni zadosti podatkov, se izda pozneje o stroških postopka poseben sklep. Gre za izjemo od pravila, ki je določeno v prvem odstavku tega člena, po katerem se v sodbi o prekršku odloči, kdo plača stroške in kolikšni so. V tem primeru sodišče v sodbi ali sklepu odloči le, kdo je stroške dolžan plačati, ne pa tudi o njihovi višini, ker za ugotovitev višine stroškov postopka ob izdaji sodbe ali sklepa nima dovolj podatkov. Torej kadar za odločitev o višini stroškov na dan seje senata ni dovolj podatkov, bo sodišče odločilo s sodbo oziroma sklepom le o stroškovnem bremenu, medtem ko bo o njegovem obsegu - višini stroškov dokončno odločilo s posebnim sklepom okrajno sodišče. V določbah Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki je (tako kot prekrškovni postopek) kaznovalni postopek, je enaka procesna situacija izrecno urejena v določbi drugega in tretjega odstavka 93. člena ZKP. V navedeni določbi je predvideno, da če o višini stroškov ni podatkov, izda preiskovalni sodnik, sodnik posameznik ali predsednik senata poseben sklep o višini stroškov takrat, ko se ti podatki zberejo. O pritožbi zoper takšen sklep odloča senat iz šestega odstavka 25. člena ZKP. To pomeni, da bi bilo v nasprotju z načelom stopnjevitosti sodnega odločanja, da bi o stroških, ki so nastali pred pritožbenim sodiščem, s posebnim sklepom odločil predsednik senata pritožbenega sodišča, o pritožbi zoper tak sklep pa bi odločal zunajobravnavni senat okrožnega sodišča. Ker je tako, je jasno, da tudi v kazenskem postopku poseben sklep o višini stroškov postopka izda sodnik posameznik ali predsednik senata sodišča prve stopnje, o pritožbi zoper tak sklep pa odloča zunajobravnavni senat okrožnega sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Kočevju.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Kočevju je s sodbo ZSV 123/2021 z dne 2. 12. 2021 zahtevo odgovorne osebe A. A. za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in odločilo, da mora storilka prekrška plačati sodno takso v višini 100,00 EUR. Storilkin zagovornik je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložil pritožbo, ki ji je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo PRp 71/2022 z dne 9. 2. 2023 ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je postopek o prekršku na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavilo. Pritožbeno sodišče je odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Zagovornik odgovorne osebe je na Okrajno sodišče v Kočevju dne 3. 4. 2023 vložil predlog za odmero odvetniških stroškov. Okrajno sodišče v Kočevju je s sklepom ZSV 123/2021 z dne 9. 5. 2023 odločilo, da ni pristojno za odločanje o priglašenih odvetniških stroških, zato je predlog za njihovo odmero odstopilo v odločanje Oddelku za prekrške Višjega sodišča v Ljubljani.

3. Višja sodnica Višjega sodišča v Ljubljani Jasna Deu je pred Vrhovnim sodiščem sprožila spor o pristojnosti, v katerem je navedla, da stroški postopka, ki jih uveljavlja storilkin zagovornik, niso stroški, ki bi nastali pri višjem sodišču. Opozarja, da so priglašeni stroški nastali še pred predložitvijo spisa v obravnavo na višje sodišče, pritožbeno sodišče pa tudi ni izvedlo ustne obravnave oziroma ni dopolnjevalo dokaznega postopka. Glede na navedeno meni, da Višje sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje o predlogu storilkinega zagovornika za povrnitev stroškov, temveč je za odločanje o njem pristojno Okrajno sodišče v Kočevju, ki je odločalo o zahtevi za sodno varstvo, zaradi katere je bila vložena pritožba.

B.

4. V obravnavanem primeru je predmet tako imenovanega negativnega kompentenčnega spora med Višjim sodiščem v Ljubljani in Okrajnim sodišče v Kočevju, katero od navedenih sodišč je pristojno odločiti o odmeri stroškov postopka, ki jih je priglasil v zvezi s pritožbenim postopkom, po tem, ko je bil postopek zoper storilko prekrška pravnomočno ustavljen, zagovornik odgovorne osebe A. A. 5. V skladu z določbo prvega odstavka 147. člena ZP-1 dokončno odloča o plačilu stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, to sodišče v skladu z določbami 143. do 146. člena ZP-1. V obravnavanem primeru je, kot že rečeno, pritožbeno sodišče postopek zoper storilko prekrška na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo, in odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun. S tem je pritožbeno sodišče pravnomočno odločilo o stroškovnem bremenu, ni pa odločilo o njegovem obsegu, ker ta očitno še ni bil znan.

6. Podlago za takšno odločitev je imelo pritožbeno sodišče v določbi drugega odstavka 145. člena ZP-1, ki določa, da če za ugotovitev stroškov ni zadosti podatkov, se izda pozneje o stroških postopka poseben sklep. Gre za izjemo od pravila, ki je določeno v prvem odstavku tega člena, po katerem se v sodbi o prekršku odloči, kdo plača stroške in kolikšni so. V tem primeru sodišče v sodbi ali sklepu odloči le, kdo je stroške dolžan plačati, ne pa tudi o njihovi višini, ker za ugotovitev višine stroškov postopka ob izdaji sodbe ali sklepa nima dovolj podatkov. Torej kadar za odločitev o višini stroškov na dan seje senata ni dovolj podatkov, bo sodišče odločilo s sodbo oziroma sklepom le o stroškovnem bremenu, medtem ko bo o njegovem obsegu - višini stroškov dokončno odločilo s posebnim sklepom okrajno sodišče.1

7. Takšna razlaga v zvezi s pristojnostjo za izdajo posebnega sklepa o stroških postopka, če ti nastanejo v zvezi z odločanjem o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, je podprta tudi s sistematično in logično razlago ZP-1. Zoper sklep o posebnih stroških postopka je namreč v skladu z določbo prvega odstavka 46. člena ZP-1 v zvezi z določbo 25. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava) dovoljeno pravno sredstvo - pritožba, ki jo je mogoče vložiti na višje sodišče. V primeru, če bi takšen sklep izdalo pritožbeno sodišče sámo, stranka zoper njega ne bi imela možnosti pritožbe na višje sodišče. 8. In končno: v določbah Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki je (tako kot prekrškovni postopek) kaznovalni postopek, je enaka procesna situacija izrecno urejena v določbi drugega in tretjega odstavka 93. člena ZKP. V navedeni določbi je predvideno, da če o višini stroškov ni podatkov, izda preiskovalni sodnik, sodnik posameznik ali predsednik senata poseben sklep o višini stroškov takrat, ko se ti podatki zberejo. O pritožbi zoper takšen sklep odloča senat iz šestega odstavka 25. člena ZKP. To pomeni, da bi bilo v nasprotju z načelom stopnjevitosti sodnega odločanja, da bi o stroških, ki so nastali pred pritožbenim sodiščem, s posebnim sklepom odločil predsednik senata pritožbenega sodišča, o pritožbi zoper tak sklep pa bi odločal zunajobravnavni senat okrožnega sodišča. Ker je tako, je jasno, da tudi v kazenskem postopku poseben sklep o višini stroškov postopka izda sodnik posameznik ali predsednik senata sodišča prve stopnje, o pritožbi zoper tak sklep pa odloča zunajobravnavni senat okrožnega sodišča. C.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče, kot skupno neposredno višje sodišče, odločilo, da je za odločanje o predmetni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Kočevju.

1 Smiselno enako tudi mag. P. Čas in N. Orel (2018); Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem, Lexpera, GV Založba, Ljubljana, stran 806.