Jedro

Postopek izvolitev v najvišji znanstveni naziv se razlikuje od postopka za izvolitev v naziv v "nižje nazive", pri katerem je tožena stranka pritožbeni organ, v obravnavanem primeru pa gre samo za enostopenjski postopek, ki je urejen drugače. Utemeljen je tožbeni ugovor, da se tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega akta zgolj sklicuje na ugotovitev HK UL, da tožnica za izvolitev v naziv znanstvene svétnice ne izpolnjuje vseh pogojev, ker nima zadostne objave najmanj 7 del, pri katerih bi bila prva ali vodilna avtorica. Pri tem pa tožena stranka ne pojasni, ali se in zakaj se s takšno ugotovitvijo HK UL tudi sama strinja oziroma, zakaj je takšni ugotovitvi HK UL tudi sledila.

Tožena stranka bi morala pred izdajo odločbe tožnici dati možnost, da bi lahko izrekla o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, ker te možnosti ni imela že v postopku pred HK UL. Ker je šlo v obravnavanem primeru za enostopenjski postopek in ker tožnica v tem postopku ni imela možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izjasnila o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, čeprav bi to možnost morala imeti, je odločitvi tožene stranke lahko ugovarjala šele v tožbi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba senata Univerze v Ljubljani št. 104-187/2016 z dne 18. 10. 2016 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285 EUR, povečano za 22% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo višje znanstvene sodelavke dr. A.A.-sedaj tožnice za izvolitev v naziv znanstvena svétnica za področje kemija materialov, ki jo je tožnica vložila dne 12. 10. 2015. V svoji obrazložitvi navaja, da je Fakulteta B. Univerze v Ljubljani dne 13. 6. 2016 celotno dokumentacijo, skupaj z ocenami poročevalcev, posredovala habilitacijski komisiji (HK). Slednja je predlog kandidatke obravnavala na 6. redni seji dne 29. 6. 2016 in ga odložila s prošnjo kandidatki, da pojasni vodilna/prva avtorstva v zadnjem obdobju in poda dokazila ter priloži potrdila za bivanje v tujini in ustrezna dokazila, iz katerih bo razvidno kandidatkino vodenje posameznih projektov. Pri točkovanju monografij naj navede skupno število strani monografij in ISBN monografije, pri čemer naj pri točkovanju upošteva Navodila za izvajanje meril. Popravljen točkovalnik naj ponovno pregledata in podpišeta vsaj dva strokovna poročevalca. Fakulteta B. Univerze v Ljubljani je dne 19. 9. 2016 posredovala dopolnitev kandidatkine vloge, ki jo je HK preučila na svoji redni 7. seji dne 28. 9. 2016 ter pri pregledu ugotovila, da kandidatka, skladno z 58. členom novih Meril, ne izpolnjuje pogoja prvih in/ali vodilnih avtorstev, ker ima iz zadnjega obdobja od zahtevanih 7 zgolj 4 prva ali vodilna avtorstva. Kandidatka sicer navaja več vodilnih avtorstev, vendar pa izkazovanje le-teh ni izkazano skladno z Navodili za izvajanje meril. 2. Tožnica zoper uvodoma navedeno odločitev tožene stranke vlaga tožbo. V tožbi navaja, da je bilo s strani HK tožene stranke zmotno ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za izvolitev v višji naziv. Na podlagi napačne ugotovitve HK je senat tožene stranke razpolagal z napačnimi podatki in na podlagi napačnih podatkov sprejel napačno odločitev. Navaja, da Merila v 55. členu med drugim določajo količinski pogoj za izvolitev v naziv znanstveni svétnik, tako da mora kandidat za izvolitev v naziv objaviti (v obdobju od zadnje izvolitve v nižjem nazivu dalje) iz področja, na katerem se habilitira, najmanj 7 člankov, pri katerih je prvi ali vodilni avtor. Tožnica se ukvarja s področjem kemije materialov in se je pri svojem delu ukvarjala predvsem z razvojem materialov in njihovo aplikacijo v sončni celici. K svoji vlogi za izvolitev v višji naziv je priložila bibliografijo svoje znanstveno raziskovalne dejavnosti in pripadajoči točkovalnik, iz katerega izhaja, da je po zadnji izvolitvi bila prva ali vodilna avtorica v 8 člankih. Tudi vsi trije strokovni poročevalci so podali pozitivno mnenje, da tožnica izpolnjuje količinske pogoje po Merilih. Tudi po dopolnitvi vloge so strokovni poročevalci potrdili, da je bila tožnica prvi ali vodilni avtor v 9 člankih. Tožnica poudarja, da za presojo izpolnjevanja habilitacijskih meril ni bistven formalistični pristop, na katerem mestu je naveden vodilni avtor, ampak mora kandidat izkazati svojo strokovno usposobljenost. Če vodilni avtor iz same publikacije ne izhaja na način, da bi bil naveden na zadnjem mestu, to ne pomeni, da je zato manj strokovno usposobljen. S strani prof. dr. B.B., ki po izobrazbi ni kemik, ampak elektrotehnik, je bilo vsem zaposlenim povedano, da se ga mora kot predstojnika laboratorija navajati na zadnjem mestu. HK bi morala pri presoji vodilnega avtorja izhajati iz dejstva, kdo vodilni avtor dejansko je, in ne, kdo je naveden na zadnjem mestu. Iz izpodbijane odločbe tudi ne izhaja, zakaj je senat tožene stranke sledil mnenju HK, ki tudi nima strokovnega znanja na področju, v katerem se je habilitirala tožnica, ni pa sledil mnenju strokovnih poročevalcev, ki takšno znanje imajo, oziroma iz odločbe ne izhaja nobena smiselna obrazložitev o zavrnitvi njene vloge.

3. Tožnica še navaja, da je tožena stranka tudi kršila habilitacijski postopek. Senat tožene stranke je pridobil negativen predlog HK, pri čemer pa HK v primeru negativnega predloga zadeve ne sme odstopiti neposredno senatu tožene stranke, ampak mora ravnati v skladu z določbo 2. in 3. odstavka 23. člena Meril. Če HK ne poda soglasja za izvolitev v višji naziv, je treba sklep HK vročiti senatu članice in kandidatu, pri čemer lahko slednji v roku 14 dni od prejema sklepa na senatu članice zaprosi za ponovno izvolitev v stari/isti naziv in se posledično postopek nadaljuje kot postopek ponovne izvolitve v stari/isti naziv. Če pa kandidat takega predloga ne poda, se na predlog senata članice zadeva odstopi senatu tožene stranke v odločanje glede izvolitve v višji naziv. Tožnica in po njenem vedenju tudi senat članice sklepa HK pred odločitvijo nista prejela, s čimer je bila kršena tožničina pravica, da se postopek nadaljuje in da o njeni ponovni izvolitvi v stari/isti naziv odloča senat članice. Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, da odločbo tožene stranke z dne 18. 10. 2016 odpravi in zadevo vrne pristojnemu organu, senatu Univerze v Ljubljani, v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je zmotna navedba tožnice, da senat UL o njeni vlogi ni odločal na podlagi predloga senata UL Fakultete B. Slednji je že s samim posredovanjem vloge predlagal, da se vloga tožnice obravnava na senatu UL. Pred odločanjem na senatu UL je vlogo obravnavala HK, ki je komisija senata UL. Pojasnjuje tudi, da gre v zadevnem postopku za izvolitev v naziv znanstvenega svétnika, v katerem HK ni pristojna za podajo soglasja, temveč mora, v skladu s 53. členom Statuta, podati predlog Senatu UL. Enako velja tudi za naziv rednega profesorja, ki je ob nazivu znanstveni svétnik najvišji naziv, za katerega je kandidat lahko izvoljen. Redne profesorje in znanstvene svétnike voli senat Univerze za neomejeno dobo, zato se postopek za izvolitev v naziv razlikuje od postopka za izvolitev v naziv v „nižje nazive“. V skladu z določbami Meril tožnici možnost za izvolitev v ponovni naziv (iz 21. člena Meril) ne pripada. Tožnica je bila po vložitvi svoje vloge pozvana, da naj vlogo ustrezno dopolni. Po prejemu dopolnitve vloge je HK njeno vlogo obravnavala in ugotovila, da ne izpolnjuje količinskega pogoja iz 2. alineje četrtega odstavka 55. člena Meril, ker nima vsaj 7 del, pri katerih bi bila prvi ali vodilni avtor. Navodila za izvajanje Meril pod III. točko določajo, da je prvi avtor tisti, ki je v publikaciji naveden na prvem mestu oziroma kot so se pisno dogovorili vsi soavtorji. Če vodilni avtor ni istočasno prvi avtor, je na publikaciji posebej naveden na zadnjem mestu. Ker je tudi senat UL tekom razprave prišel do enakih zaključkov kot HK, da tožnica ne izpolnjuje pogojev, določenih v Merilih, je sledil predlogu HK in tožnice ni izvolil v zaprošeni naziv. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da zahtevek tožnice zavrne in tožnici odredi plačilo stroškov postopka.

5. Tožnica v pripravljalni vlogi vztraja pri dosedanjih navedbah, da se vodilnost avtorja članka presoja zgolj glede na dejstvo, kdo je dejansko vodilni avtor in ne tako, kot zmotno meni HK, na način, da dejansko nevodilni avtor postane vodilni avtor, če je v publikaciji naveden na zadnjem mestu. Poleg tega je bistven dejanski prispevek k članku in ne zgolj formalna navedba, kje na seznamu se določeno ime nahaja.

6. Tožena stranka v odgovoru na pripravljalno vlogo poudarja, da morajo biti pogoji za izvolitev v naziv enaki ali zahtevnejši od minimalnih standardov. Navodila za izvajanje meril določajo, da je vodilni avtor avtor, ki je raziskavo zasnoval ali vodil. Če vodilni avtor ni istočasno prvi avtor, je na publikaciji posebej naveden na zadnjem mestu.

K I. točki izreka:

7. Tožba je utemeljena, delno iz drugih razlogov, kot jih navaja tožnica v tožbi.

8. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je dokončna odločba tožene stranke, da se tožnice ne izvoli v naziv znanstvena svétnica za področje kemija materialov.

9. Pogoje in postopek za izvolitev v naziv docent, izredni profesor in redni profesor ureja Zakon o visokem šolstvu (ZViS) v členih od 55. do 57. člena, kakor tudi Statut univerze v A (Statut). V sedmem odstavku 55. člena ZViS je določeno, da morajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci poleg pogojev iz prvega do šestega odstavka tega člena izpolnjevati tudi pogoje, določene v merilih za izvolitev v naziv. Redne profesorje in znanstvene svetnike voli senat univerze za neomejeno dobo (drugi odstavek 56. člena ZViS). 55. člen (novih) Meril določa, da je v naziv rednega profesorja (in torej tudi v naziv znanstvenega svetnika) lahko izvoljen kandidat, ki poleg skupnih in splošnih pogojev izpolnjuje tudi posebne kakovostne in količinske pogoje, med drugim, da je objavil vsaj 14 člankov, od tega 7 od zadnje izvolitve v naziv, pri katerih mora biti kandidat prvi ali vodilni avtor s seznama revij, ki ga pripravi članica.

10. Po presoji sodišča ni utemeljen tožbeni ugovor, da je tožena stranka kršila habilitacijski postopek. Sodišče namreč ugotavlja, da je bil v konkretnem primeru postopek izpeljan pravilno, v skladu z navedenimi določbami ZViS in Statuta UL. Na podlagi prejete tožničine vloge je senat UL Fakultete B. imenoval tri poročevalce, ki so podali vsak svoje (pozitivno) strokovno mnenje. Po prejemu strokovnih mnenj poročevalcev je senat UL Fakultete B. celotno gradivo posredoval HK UL. Le-ta je o tožničini dopolnjeni vlogi (po ponovnem pregledu strokovnih poročevalcev) razpravljala na 7. seji dne 28. 9. 2016 ter pri tem ugotovila, da tožnica skladno s 55. členom Meril ne izpolnjuje količinskega pogoja prvih in/ali vodilnih avtorstev, torej ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev. Na podlagi ugotovitev HK UL je nato senat Univerze sprejel svojo odločitev. Sodišče se strinja s toženo stranko, da se postopek izvolitev v najvišji znanstveni naziv razlikuje od postopka za izvolitev v naziv v „nižje nazive“, pri katerem je tožena stranka pritožbeni organ, v obravnavanem primeru pa gre samo za enostopenjski postopek, ki je urejen drugače. 11. Pač pa je po presoji sodišča utemeljen tožbeni ugovor, da se tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega akta zgolj sklicuje na ugotovitev HK UL, da tožnica za izvolitev v naziv znanstvene svétnice ne izpolnjuje vseh pogojev, ker nima zadostne objave najmanj 7 del, pri katerih bi bila prva ali vodilna avtorica. Pri tem pa tožena stranka ne pojasni, ali se in zakaj se s takšno ugotovitvijo HK UL tudi sama strinja oziroma, zakaj je takšni ugotovitvi HK UL tudi sledila. Tožena stranka to dodatno pojasnjuje v odgovoru na tožbo, vendar pa odgovor na tožbo ni sestavni del izpodbijane odločbe, zato to naknadno pojasnjevanje ne odpravlja pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijane odločbe. Celotna obrazložitev odločitve mora namreč biti vključena v izpodbijani akt. Navedeno pomeni, da izpodbijana odločba nima vseh bistvenih sestavin obrazložitve odločbe v smislu 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj nima sestavin iz 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP. To pomeni, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Zato gre za bistveno kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

12. Poleg tega bi morala tožena stranka pred izdajo odločbe tožnici dati možnost, da bi se lahko izrekla o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, ker te možnosti ni imela že v postopku pred HK UL. Tožnica bi torej pred izdajo izpodbijane odločbe morala imeti možnost, da bi lahko pojasnila in dokazovala, da izpolnjuje količinski pogoj prvih ali vodilnih avtorstev od zadnje izvolitve v naziv, posebej še ob dejstvu, da so tudi po dopolnitvi njene vlogi strokovni poročevalci potrdili, da tožnica izpolnjuje zahtevani količinski pogoj po Merilih.

13. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bila tožnici možnost izjasnitve v zvezi z odločilnimi dejstvi v zvezi z ugotovitvijo HK UL o neizpolnjevanju vseh pogojev in sicer o neizpolnjevanju količinskega pogoja iz 55. člena Meril dana. Zato gre za kršitev 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP.

14. Ker je šlo v obravnavanem primeru za enostopenjski postopek in ker tožnica v tem postopku ni imela možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izjasnila o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, čeprav bi to možnost morala imeti, je odločitvi tožene stranke lahko ugovarjala šele v tožbi, tako da je šele v tožbi imela možnost navajati dejstva in dokaze o tem, da izpolnjuje zahtevani količinski pogoj iz 55. člena Meril in s tem tudi vse zahtevane pogoje za izvolitev v naziv znanstvena svetnica.

15. Sodišče je zaradi bistvenih kršitev določb postopka na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Ker je sodišče že iz navedenega razloga moralo tožbi ugoditi, se ni spuščalo v presojo drugih tožbenih ugovorov.

K II. točki izreka:

16. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je tožnici, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, prisodilo tudi pavšalni znesek povračila stroškov postopka, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnica v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik in zavezanec za DDV, ji je sodišče, v skladu z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika, priznalo stroške v višini 285 EUR, povečano za 22 % DDV.

K III. točki izreka:

17. Sodišče zahtevi tožene stranke za povrnitev stroškov postopka ni ugodilo, ker v primeru odprave izpodbijanega upravnega akta, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, pripadajo stroški postopka samo tožniku.