Jedro

Vročitev gospodarski družbi je pravilno opravljena na naslovu sedeža po podatkih sodnega registra, in sicer ne le osebi, ki je pooblaščena za sprejem, pač pa tudi drugemu delavcu, ki se najde v pisarni ali na sedežu. Pri tem ni pomembno, kakšna dela tak delavec opravlja za naslovnika, pa tudi ne, da je v delovnem razmerju pri njem. Lahko ima le pogodbo o delu ali pa zanj opravlja dela le priložnostno. Delavec v smislu 133. člena ZPP je lahko tudi tisti, ki je bil po kakršnemkoli naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru, kjer je za pravno osebo opravljal kakršenkoli posel. Za pravilno vročitev pravni osebi ni treba, da vročilnico podpiše njen zakoniti zastopnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stroške z odgovorom na pritožbo v znesku 540,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka naprej do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

: Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Toženi stranki je naložilo v plačilo znesek 27.559,78 EUR s pripadajočimi obrestmi, izročitev projekta izvedenih del ter bančne garancije za odpravo skritih napak in plačilo pravdnih stroškov.

Proti sodbi vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve prvemu sodišču v ponovno odločanje. Po njenem mnenju je zamudna sodba izdana v nasprotju z določbami ZPP, ker tožba ni bila vročena toženi stranki. Prevzela jo je hči zakonitega zastopnika tožene stranke I. K. dne 5.3.2008. Hči ni bila pooblaščena za dvigovanje pošte tožene stranke. Na naslovu poslovnih prostorov tožene stranke je tudi stanovanjska hiša zakonitega zastopnika. Tam je v času vročitve tožbe včasih živela tudi njegova hči. Ravno v tistem času se je selila iz hiše. Po nesreči je odnesla s seboj sporno sodno pošiljko. Zakoniti zastopnik J. K. o njej ni bil obveščen vse do vročitve zamudne sodbe 19.8.2008. Zato ni vložil odgovora na tožbo. Ob pravilni vročitvi bi tožena stranka pravočasno odgovorila na tožbo in predložila dokaze, tako da sodišče gotovo ne bi razsodilo v korist tožečih strank, ker navajata neresnična dejstva. Predlaga oziroma prilaga dokaze za svoje pritožbene navedbe.

Tožeča stranka je na vročeno pritožbo pravočasno odgovorila. Po poteku osemdnevnega roka za odgovor na pritožbo je še pred odločanjem pritožbenega sodišča o pritožbi vložila dopolnitev k odgovoru na pritožbo. Predlaga zavrnitev pritožbe s povračilom pritožbenih stroškov tožeče stranke. Meni, da je bila tožba pravilno vročena na naslovu poslovnih prostorov tožene stranke kot pravne osebe. Njeno poslovanje mora biti organizirano tako, da tudi v času odsotnosti zakonitega zastopnika normalno posluje in sprejema pisanja. Ni izkazano, da je pošiljko prevzela I. K.. Sicer pa je prav ona v imenu tožene stranke poslovala s tožečima strankama, kar je razvidno iz priložene korespondence. Torej je bila tedaj zaposlena pri toženi stranki oziroma je aktivno vodila posle zanje. Po informacijah tožeče stranke, ki jih zaradi varovanja osebnih podatkov sama ne more preveriti na Pošti Slovenije, je bila I. K. tudi uradno s strani tožene stranke pooblaščena za dvigovanje pošte tožene stranke. To naj sodišče preveri pri Pošti Slovenije, Pošta v V.. V dopolnitvi k odgovoru na pritožbo prilaga elektronsko sporočilo zakonitega zastopnika tožene stranke z dne 4.4.2008. Opozarja, da ji je tedaj ponudil poravnavo s prošnjo za takojšnji odgovor in z navedbo, da mora sicer do ponedeljka podati odgovor na njeno tožbo.

Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče spornega dokaza ne upošteva, ker bi moral biti predložen že v tožbi z dne 22.2.2008 oziroma do konca glavne obravnave in je zato prepozen.

Tožena stranka v odgovoru na te navedbe opozarja, da gre za pritožbeni postopek v zvezi z izdajo zamudne sodbe. Glavne obravnave na prvi stopnji ni bilo. Navedbe tožene stranke pa so upoštevne po 3. odstavku 344. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 73/07), ki se uporablja v tej pravdi na podlagi 2. odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/08).

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila zamudna sodba izdana 14.7.2008, to je pred uveljavitvijo novele ZPP-D (pričetek veljavnosti 1.10.2008). Zato je pravilno stališče tožeče stranke, da se v tem postopku uporabljajo pravila ZPP, veljavnega pred uveljavitvijo ZPP-D (2. odstavek 130. člena ZPP-D). Tako je v tem pritožbenem postopku upoštevaje 3. odstavek 344. člena ZPP še mogoče upoštevati vse navedbe tožeče stranke iz njenega pravočasnega odgovora na pritožbo, kot tudi tiste iz dopolnitve odgovora na pritožbo, po podatkih spisa vložene 29.6.2009, to je tri dni po tedaj predvidenem osemdnevnem roku za odgovor na pritožbo (pritožba vročena tožeči stranki v odgovor 18.6.2006 - vročilnica na redni številki 21).

O tožbenem zahtevku je sodišče prve stopnje odločilo z zamudo in mu po 1. odstavku 318. člena ZPP v celoti ugodilo. Ugotovilo je, da tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP (to je v 30 dneh) ni odgovorila na tožbo. Obrazložila je vse potrebne predpostavke iz 318. člena ZPP za njeno izdajo: da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, da utemeljenost zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ter da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka ali s splošno znanimi dejstvi. Zaradi pasivnosti tožene stranke sodišče šteje, da tožena stranka tožbenim navedbam ne nasprotuje in da so zato v tožbi navedena dejstva resnična. Dejanskega stanja ne ugotavlja, pač pa svojo odločitev opre na dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Zato zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 338. člena ZPP).

Tožena stranka v pritožbi trdi, da za izdajo zamudne sodbe ni bil podan prvi pogoj za njeno izdajo: da ji je bila tožba pravilno vročena v odgovor (1. točka 1. odstavka 318. člena ZPP). S tem uveljavlja bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na obstoj katere mora pritožbeno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta pritožbeni razlog ni podan.

Tožba je pisanje, ki se strankam vroča osebno (1. odstavek 142. člena ZPP). Kadar jo je treba vročiti državnim organom in pravnim osebam, kar velja tudi v tem primeru, se opravi vročitev po 133. členu ZPP (6. odstavek 142. člena ZPP). Po 1. odstavku 133. člena ZPP se pravnim osebam vroča tako, da se pisanje vroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni ali v poslovnem prostoru ali na sedežu. Subjektu vpisa v sodni register se vroča na naslovu, navedenem v registru (3. odstavek 139. člena ZPP).

Iz podatkov v spisu izhaja, da je v obravnavani zadevi sodišče vročilo tožbo toženi stranki na naslovu P. 21, V.. Tožena stranka ne trdi, da gre za napačen naslov, oziroma priznava, da ima na tem naslovu svoje poslovne prostore. Pač pa trdi, da je pošiljko nepooblaščeno prevzela hči zakonitega zastopnika tožene stranke in ga o njej ni pravočasno obvestila. Na vročilnici na redni št. 4 je zgolj podpis „K.“ brez opomb o imenu ali funkciji, ki jo ima prevzemnik pošiljke v toženi stranki. Po ustaljenih stališčih sodne prakse, na katere utemeljeno opozarja tožeča stranka, je vročitev gospodarski družbi pravilno opravljena na naslovu sedeža po podatkih sodnega registra, in sicer ne le osebi, ki je pooblaščena za sprejem, pač pa tudi drugemu delavcu, ki se najde v pisarni ali na sedežu (primerjaj VSL Cpg 76/2001 z dne 27.9.2001). Pri tem ni pomembno, kakšna dela tak delavec opravlja za naslovnika, pa tudi ne, da je v delovnem razmerju pri njem. Lahko ima le pogodbo o delu ali pa zanj opravlja dela le priložnostno (primerjaj VSL I Cpg 678/2000 z dne 11.7.2001). Delavec v smislu 133. člena ZPP je lahko tudi tisti, ki je bil po kakršnemkoli naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru, kjer je za pravno osebo opravljal kakršenkoli posel (sodba VS RS VIII Ips 113/2006 z dne 6.6.2006).

Tožena stranka ni z ničemer izkazala, da podpisana oseba (K.) in zatrjevana prevzemnica I. K. ni bila pooblaščenka tožene stranke za prevzem pisanj niti da ni bila v takem delovnem odnosu s toženo stranko, da je bila upravičena (veljavno) sprejeti pisanja zanjo. Njeno poslovno oziroma delovno povezanost s toženo stranko pa na drugi strani potrjujejo listine, ki jih je že v postopku za vrnitev v prejšnje stanje predložila in jih v odgovoru na pritožbo pravočasno ponovila tožeča stranka. Iz njih izhaja, da je za toženo stranko I. K. vodila posle s tožečo stranko, iz katerih je nastalo sporno razmerje (elektronska korespondenca v prilogah A11 do A16, enako A21, A22).

Tako se izkaže, da že iz navedenih razlogov toženi stranki ni uspelo izpodbiti domneve o pravilni vročitvi, ki izhaja že iz vročilnice na redni številki 7. Vročilnica je namreč javna listina v smislu 1. odstavka 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. V konkretnem primeru potrjuje, da je bila tožba toženi stranki vročena na sedežu podjetja, oziroma v poslovnih prostorih, osebi s priimkom K., ki je glede na pritožbene trditve tako priimek zakonitega zastopnika tožene stranke kot njegove hčerke, za katero zatrjuje, da je podpisala vročilnico. Glede na kraj vročitve in njen delovni oziroma poslovni odnos s toženo stranko, potrjen z listinami v spisu, ugotovitve, da je bila vročitev pravilna in skladna s 133. členom ZPP, ne morejo omajati s strani tožene stranke ponujeni dokazi (zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke, njegove žene in hčerke). Tudi hčerkina pisna izjava, da je sprejeto pošiljko založila, in izjava direktorja podjetja I., da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke 5.3.2008 na poslovnem sestanku v tujini, na zakonitost opravljene vročitve nimata vpliva. Za pravilno vročitev pravni osebi ni treba, da vročilnico podpiše njen zakoniti zastopnik. Kot pravilno opozarja tožeča stranka, mora biti tudi v času odsotnosti zakonitega zastopnika poskrbljeno za normalno poslovanje pravne osebe. To pa vključuje tudi sprejemanje sodnih pisanj. Posledice pomanjkljive notranje organizacije in nepravočasnega poteka informacij o sprejemu sodnih pošiljk mora trpeti pravna oseba oziroma tožena stranka sama. Pogoj za izdajo zamudne sodbe, da mora biti tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor, je torej izpolnjen.

Prvo sodišče je pravilno ocenilo, da so podani tudi ostali potrebni zakonski pogoji za izdajo zamudne sodbe. Razlogi o tem so v sodbi jasni, popolni in se jim pritožbeno sodišče v celoti pridružuje. Pritožba pa teh ugotovitev niti ne izpodbije. Navaja le, da bi ob pravilni vročitvi pravočasno odgovorila na tožbo in na v njej navedena neresnična dejstva. Sodišče mora ugotoviti, ali je tožbeni zahtevek, ki izhaja iz dejanske podlage tožbe, utemeljen, torej če je sklepčen. To presoja na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične, ker jim tožena stranka ni nasprotovala (ni podala odgovora na tožbo). Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam prvega sodišča, da utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo pogodbe kazni, predložitev projekta izvedenih del kupcu ob izročitvi nepremičnine in za izročitev bančne garancije za odpravo skritih napak izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, in ima osnovo v določilih 1. in 3. odstavka 274. člena Obligacijskega zakona ter določilih Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb, ki jih je prvo sodišče tudi pravilno uporabilo.

Po povedanem je prvo sodišče pravilno izdalo zamudno sodbo. Uveljavljani pritožbeni razlog ni podan. Prav tako prvo sodišče ni storilo drugih procesnih kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora tožeči stranki povrniti stroške z odgovorom na pritožbo v znesku 540,74 EUR. Odmerjeni so v mejah priglašenega zahtevka na stroškovniku na list. št. 50 ob upoštevanju veljavne Odvetniške tarife in vrednosti točke 0,459 EUR v času odločanja. Nanašajo se na odvetniške stroške s sestavo odgovora na pritožbo (850 točk), povišanje zaradi zastopanja dveh strank (10 %) ter 2 % za materialne stroške, vse s pripadajočim DDV. V primeru zamude bo tožena stranka dolgovala tudi pripadajoče zakonske zamudne obresti, in sicer od prvega dne po izteku petnajstdnevnega roka za plačilo naprej.