Jedro

Presoja okoliščin glede obsojenčeve sposobnosti za zaslišanje.

Izrek

Zahteva obs. G.P. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenca se oprosti plačila povprečnine, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z obsodilnim delom sodbe z dne 4.5.2004 obs. G.P. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ ter mu izreklo kazen eno leto zapora. V to kazen mu je po določbi 1. odstavka 49. člena KZ vštelo čas pridržanja in čas, ki ga je od 6.2.2003 od 13. ure do 11.2.2003 do 14.30 ure prebil v priporu. Po 69. členu v zvezi s 4. odstavkom 196. člena KZ mu je odvzelo zaseženi tehtnici, po 4. odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ga je oprostilo povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka ter tudi odločilo, da se nagrada in potrebni izdatki po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika izplačajo iz proračunskih sredstev. Z isto sodbo je sodišče prve stopnje po 1. in 2. točki 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo zoper obsojenca zaradi kaznivih dejanj po 1. odstavku 196. člena, 1. odstavku 197. člena, 1. odstavku 145. člena in 1. odstavku 133. člena KZ ter po 1. odstavku 96. člena ZKP odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena istega zakona, potrebni izdatki obsojenca in potrebni izdatki ter nagrada zagovornika obremenjujejo proračun.

Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 15.9.2004 zavrnilo pritožbi obsojenca in njegovega zagovornika ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obsojenca pa oprostilo povrnitve stroškov pritožbenega postopka, prav tako pa odločilo, da se potrebni izdatki in nagrada zagovornika izplačajo iz proračunskih sredstev.

Zoper navedeno pravnomočno sodbo je obsojenec pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 1., 2. in 3. točke 2. odstavka 420. člena ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi.

Vrhovni državni tožilec A.P. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP, Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrne. Po njegovem stališču niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje zahteva za varstvo zakonitosti.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Obsojenec v zahtevi navaja, da je bil v preiskovalnem postopku zaslišan, čeprav je temu nasprotovalo njegovo zdravstveno stanje.

Trdi, da je bil zaradi bolezni neprišteven ter nakazuje, da gre za takšen razlog, zaradi katerega bi moralo biti zaslišanje preloženo. Z zagovornikom, ki mu je bil postavljen po uradni dolžnosti, se zaradi bolezni ni bil sposoben posvetovati glede obrambe, saj se zaslišanja sploh ne spomni. Ker ga je preiskovalna sodnica kljub temu zaslišala, na podlagi takšnega zaslišanja pa je potekalo sojenje, mu je bila kršena temeljna ustavna pravica do obrambe.

Iz zapisnika o obsojenčevem zaslišanju z dne 6.2.2003 je razvidna ugotovitev preiskovalne sodnice, da je bil obsojenec tega dne odpuščen iz Splošne bolnišnice J. Ta okoliščina je bila potrjena tudi z odpustnico, ki je priložena kazenskemu spisu (listina št. 20).

Obsojenec je pred zaslišanjem sicer navedel, da se slabo počuti, da izbruha vse, kar izpije in da že tri dni ni jedel, vendar je na izrecno vprašanje, če je sposoben odgovarjati na vprašanja, odgovoril pritrdilno in nato v navzočnosti zagovornika podal zagovor.

Trditev obsojenca, da je bil zaradi bolezni "neprišteven" in zato nesposoben za zaslišanje, ni utemeljena. Glede na navedeno je namreč v nasprotju s podatki obvestila Splošne bolnišnice J. in prav tako s podatki zapisnika o obsojenčevem zaslišanju. Le temu je prisostvoval tudi po uradni dolžnosti postavljeni zagovornik, ki ni zahteval preložitve zaslišanja iz razlogov, na katere se sklicuje vložnik zahteve. Po drugi strani pa tudi vsebina obsojenčevega zagovora ne daje podlage za sklepanje, da je bil v tako slabem zdravstvenem stanju, da se ni bil sposoben zagovarjati. Izpodbijana pravnomočna sodba se tudi ne opira na zagovor, ki ga je dal obsojenec pred preiskovalno sodnico. Poleg tega niti v tej fazi postopka niti v nadaljevanju obsojencu ni bilo onemogočeno, da uveljavi vsa pravna jamstva v kazenskem postopku. Zato ni utemeljen očitek vložnika zahteve, da je sodišče prekršilo obsojenčeve pravice obrambe.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje zahteva. Zato je zahtevo obs. G.P. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).

Obsojenec je brez zaposlitve in brez premoženja. Zato ga je Vrhovno sodišče v skladu z določbami 98.a člena in 4. odstavka 95. člena ZKP oprostilo plačila povprečnine, nastale s tem izrednim pravnim sredstvom.