Jedro

Ker opravljanje dela v splošno korist ni mogoče (v celoti) enačiti s pridobitnim delom v okviru delovnega razmerja ali opravljanja dejavnosti, tudi delovne zmožnosti za opravo nalog v splošno korist po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče obravnavati po kriterijih ZPIZ-2. Na ta način bi vsak storilec, ki mu je priznana I. kategorija invalidnosti, bil zdravstveno nezmožen opraviti naloge v splošno korist in bi s tem zaradi invalidnosti, kljub izkazanemu slabemu premoženjskemu stanju, bil prikrajšan do možnosti nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist, kar bi izničilo smisel ukrepa socialne države.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ustavilo postopek z nalogami v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi ugotovitve, da storilec ni zdravstveno sposoben za opravo nalog v splošno korist. Zdravstveno stanje storilca je sicer po mnenju pritožbenega sodišča lahko razlog, da se storilčev predlog za nadomestitev globe zavrne oz. da se postopek za nadomestitev globe ustavi (prim. sklep Višjega sodišča v Kopru PRp 157/2012 z dne 12. 7. 2012 in Višjega sodišča v Celju PRp 345/2012 z dne 25. 7. 2012), vendar pa je pred sprejemom takšne odločitve CSD dolžan skrbno in natančno preveriti vse možnosti, da se najde ustrezna organizacija, v kateri lahko storilec glede na svoje zdravstvene zmožnosti opravi določene naloge v splošno korist, ta prizadevanja mora morajo biti razvidna iz spisovnega gradiva (glej sklep Višjega sodišča v Celju PRp 230/2011 z dne 3. 6. 2011). Tudi Vrhovno sodišče RS je v sodbi IV Ips 110/2013 z dne 20. 2. 2014 (na katero se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje tudi prvostopenjsko sodišče) pojasnilo, da ob ugotovitvi, da storilec ni zmožen plačati globe, sodišče kljub oviri, da CSD ... ni uspel najti ustrezne organizacije, ne bi smelo odločiti, da se globa izterja prisilno, temveč bi moralo z odločitvijo počakati, dokler CSD ... sodišču ne bi sporočil izbrane organizacije, a ker sodišče tako ni ravnalo je iz razlogov, ki niso v sferi storilca, izničilo smisel ukrepa socialne države. Država oziroma lokalne skupnosti morajo poskrbeti, da bi pravico, ki jo daje zakon, lahko vsi upravičenci tudi uresničili. V sodbi IV Ips 72/2015 z dne 15. 12. 2015 pa je Vrhovno sodišče izpostavilo, da tudi ugotovitev I. kategorije invalidnosti storilca (sama po sebi) ne izključuje možnosti oprave nalog v splošno korist. 5. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da storilec ne izpolnjuje pogoja zdravstvene zmožnosti za opravo nalog v splošno korist, temeljijo na podatkih, ki izhajajo iz dopisa CSD ... z dne 14. 6. 2016 (list. št. 35) in fotokopije zdravniškega spričevala z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev po opravljenem predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu z dne 1. 6. 2016 (list. št. 36). Izvajalska organizacija, ki jo je določilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 31. 3. 2016, je storilca napotila na zdravstveni pregled z napotnico za predhodni preventivni zdravstveni pregled (hrbtna stran list. št. 36), iz katere izhaja, da naj bi storilec opravljal delo v zvezi s pripravo na ponovno uporabo (sortiranje), pri tem pa uporabljal manjše ročno orodje, kot varovalno opremo pa rokavice in plašč, delal pa naj bi z lesom, plastiko, tekstilom in kovino. Iz fotokopije Zdravniškega spričevala z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev po opravljenem predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu z dne 1. 6. 2016 (list. št. 36) izhaja zgolj podatek, da storilec trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za navedeno delovno mesto, kot razlog za tak zaključek pa je navedeno, da je invalid I. kategorije invalidnosti. CSD ... pa je v svojem dopisu z dne 14. 6. 2016 (list. št. 35) pojasnil, da je zdravnica medicine dela v pogovoru navedla, da ne more izdati potrdila, da je storilec sposoben za delo, ker razpolaga s podatkom, da je invalidsko upokojen in tako nezmožen za kakršnokoli pridobitno delo.

6. Na podlagi tako skope obrazložitve zdravnice, ki je opravila preventivni zdravstveni pregled, je po mnenju pritožbenega sodišča zaključek o popolni zdravstveni nezmožnosti storilca za opravo nalog v splošno korist, preuranjen. Vrhovno sodišče RS je v sodbi IV Ips 47/2016 z dne 15. 11. 2016 pojasnilo, da invalidnost I. kategorije ne pomeni nujno, da storilec, ki je razvrščen v to kategorijo, ne more opravljati dela v splošno korist ali v korist lokalne samoupravne skupnosti. Invalidnost I. kategorije je podana, ko zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti (drugi odstavek 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v nadaljevanju ZPIZ-2). Za poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela (tretji odstavek 63. člena ZPIZ-2). Preostala delovna zmožnost je podana, če a) zavarovanec lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti, b) če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu, c) če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo za najmanj štiri ure dnevno, ali č) če zavarovanec lahko opravlja delo najmanj štiri ure dnevno (prvi odstavek 64. člena ZPIZ-2). Nadalje je Vrhovno sodišče v omenjeni sodbi pojasnilo, da je invalidnost I. kategorije specifičen pojem prava socialne varnosti, ki se nanaša na organizirano pridobitno delo, na zavarovančev poklic in na njegovo delovno zmožnost. Slednja se nanaša na zavarovančevo strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost; na njegovo zmožnost, da se s poklicno rehabilitacijo usposobi za drugo delo; in na njegovo zmožnost, da opravlja delo najmanj štiri ure dnevno. Tako si je mogoče zamisliti primer, da je zavarovanec z vidika svojega zdravstvenega stanja sicer zmožen dela na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom, vendar to delovno mesto ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, do poklicne rehabilitacije pa ni upravičen, ker ne izpolnjuje starostnega pogoja zanjo (72. člen ZPIZ-2). Obenem svojega dela ni zmožen opravljati najmanj štiri ure dnevno. Ne glede na to, da bi svoje delo lahko opravljal denimo tri ure dnevno (kakšno drugo delo, ki ne ustreza njegovi izobrazbi oziroma usposobljenosti, pa še dlje), po določbah ZPIZ-2 nima več preostale delovne zmožnosti. Ni torej nemogoče, da nekdo ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti (invalid I. kategorije), je pa sposoben opravljati določene naloge, opravke in druge zadolžitve drugačne intenzivnosti ali kakovosti.

7. Ker opravljanje dela v splošno korist ni mogoče (v celoti) enačiti s pridobitnim delom v okviru delovnega razmerja ali opravljanja dejavnosti, tudi delovne zmožnosti za opravo nalog v splošno korist po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče obravnavati po kriterijih ZPIZ-2. Na ta način bi vsak storilec, ki mu je priznana I. kategorija invalidnosti, bil zdravstveno nezmožen opraviti naloge v splošno korist in bi s tem zaradi invalidnosti, kljub izkazanemu slabemu premoženjskemu stanju, bil prikrajšan do možnosti nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist, kar bi izničilo smisel ukrepa socialne države. Zato ni mogoče zgolj na podlagi dejstva, da ima storilec priznano I. kategorijo invalidnosti, šteti, da ni sposoben za opravljanje kakršnegakoli dela. Sam storilec je že v predlogu za nadomestitev globe navedel, da kot invalidski upokojenec lahko opravlja dela, primerna njegovi starosti kot je npr. grabljenje listja v parku, čiščenje travnih in uličnih površin, pomoč pri urejanju okrasnih gredic, obrezovanje grmovnic, žive meje in vrtičkastega sadnega drevja, cepljenje sadnega drevja in grmovnic ali delo v R. Tudi v pritožbi poudarja, da bi lahko opravljal razna čistilna in vzdrževalna dela v kakšnem komunalnem podjetju, da že sedaj prostovoljno čisti gozdno učno pot okoli treh jezer na Petelinjeku, da prostovoljno svetuje kmetom glede sadjarstva in opravlja še mnogo drugih koristih del. Prav tako je storilec na CSD ... navedel, da dela želi opravljati in da bi delo zmogel opravljati, kot izhaja iz dopisa CSD ... z dne 14. 6. 2016. Take pritožbene navedbe in izpostavljena dejstva pa porajajo precejšen dvom v pravilnost ugotovitve, da storilec ni sposoben opraviti dela v splošno korist in je odločitev prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka nadomestitve globe preuranjena, saj temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, na kar utemeljeno opozarja tudi storilec v pritožbi.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

9. Pred ponovnim odločanjem bo sodišče prve stopnje bodisi z zaslišanjem, bodisi pisno pridobiti dodatna pojasnila zdravnice medicine dela, ki je ocenila, da storilec ni zdravstveno sposoben za delo, dobiti podrobnejša pojasnila o kriterijih ocenjevanja zdravstvene sposobnosti za delo, razlogih za sprejeto oceno o storilčevi zdravstveni nezmožnosti za delo in o tem, ali je glede na razloge, iz katerih je storilcu bila priznana I. kategorija invalidnosti, vendarle najti delo, ki bi ga lahko storilec opravljal. Po potrebi lahko sodišče prve stopnje pojasnila o storilčevih zmožnosti za delo pridobi tudi pri storilčevi osebni zdravnici. Glede na pridobljena pojasnila pa bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju presodilo, ali je storilec zdravstveno zmožen opraviti delo v izvajalski organizaciji, ki je že bila določena s sklepom z dne 31. 3. 2016, ali pa je potrebno v sodelovanju s CSD ... poiskati drugo organizacijo, ki bi lahko storilcu omogočila opravo nalog v splošno korist ob upoštevanju zdravstvenih omejitev zaradi I. kategorije invalidnosti.