Jedro

ZFPPod je dal prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa, če je bil že vložen predlog za začetek stečajnega postopka in po pozivu sodišča že založen predujem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je stečajni senat zavrnil predlog dolžnika z dne 26.4.2004 za začetek stečajnega postopka (1. točka izreka) in odločil, da predlog dolžnika s priloženimi bilancami odstopi tukajšnjemu registrskemu sodišču s pobudo za presojo ali so izpolnjeni pogoji iz člena 29/I Zakona o finančnem poslovanju podjetij za začetek postopka izbrisa dolžnika iz sodnega registra po navedenem zakonu (2. točka izreka).

Dolžnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za začetek stečajnega postopka ugodi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in izpodbijani sklep vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik nima nobenega premoženja, česar dolžnik v pritožbi ne izpodbija. Ne strinja pa s z materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da to dejstvo lahko izključi zakonske razloge za začetek stečajnega postopka. Takemu stališču pritrjuje tudi pritožbeno sodišče; sodna praksa pa se je do razmerja med pogoji za izbris družbe po določilih ZFPPod in po določilih ZPPSL že opredelila. Vrhovno sodišče RS je namreč v zadevi III Ips 25/2004 z dne 23.3.2004 jasno zapisalo, da ureditev po ZFPPod ne more uživati prednosti pred ZPPSL z uporabo argumenta "Lex specialis derogat legi generali", ker so pogoji za izbris družbe po ZFPPod drugačni od pogojev za začetek stečajnega postopka po ZPPSL. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo dolžnikovih trditev v zvezi z zakonskimi pogoji za začetek stečajnega postopka in ni presojalo ali je dolžnik izkazal verjetnost obstoja stečajnih razlogov prezadolženosti in plačilne nesposobnosti (91. člen ZPPSL) in ali je po pozivu sodišča dolžnik plačal predujem, ki ga je določil stečajni senat za kritje stroškov s sklepom z dne 10.5.2004 (prvi odstavek 93. člena ZPPSL). Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da dolžnik nima premoženja, ni pa pravilno uporabilo materialnega prava, ko je to dejansko podlago subsumiralo pod zakonsko normo. Dejstvo, da gospodarski subjekt nima premoženja je izbrisni razlog po 2. točki prvega odstavka 25. člena ZFPPod, ne pa tudi razlog, ki bi izključeval začetek stečajnega postopka. Argument za tak zaključek izhaja že iz določbe drugega odstavka 23. člena ZFPPod, ki določa, da se določila tega zakona ne uporabljajo za gospodarske družbe, nad katerimi je bil začet postopek prisilne poravnave, stečajni postopek oziroma postopek likvidacije po ZPPSL. Izpeljavo tako postavljenega pravila pomenijo določbe drugega odstavka 30. člena ZFPPod, ki določajo, kateri ugovori so dovoljeni proti sklepu o začetku postopka izbrisa, ki ga sodišče v registrskem postopku izda po uradni dolžnosti. Eden izmed takih razlogov je vložen predlog za začetek stečajnega postopka in plačan predujem. Na ta način je ZFPPod dal prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa, če je bil že vložen predlog za začetek stečajnega postopka in po pozivu sodišča že založen predujem. V predmetni zadevi, v kateri izbrisni postopek še ni bil začet, je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL), v katerem bo moralo sodišče prve stopnje v zvezi z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka presojati ali je dolžnik izkazal verjetnost obstoja stečajnih razlogov prezadolženosti ali plačilne nesposobnosti (prvi odstavek 2. člena ZPPSL), nadalje ali je v roku plačal predujem in ali je dolžnikova prošnja o zmanjšanju višine predujma utemeljena v smislu drugega stavka drugega odstavka 93. člena ZPPSL in nato o predlogu ponovno odločiti.