Jedro

Pri ugotavljanju materialnega položaja družine je treba upoštevati tudi prejeto odškodnino.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe krije proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravijo odločbe tožene stranke št. ... z dne 20. 12. 2018, št. ... z dne 20. 12. 2018 in št. ... z dne 21. 12. 2018 ter odločbe Centra za socialno delo A. št. ... z dne 15. 5. 2018, št. ... z dne 15. 5. 2018 in ... z dne 15. 5. 2018 ter da sodišče samo odloči o zadevi oziroma da zadevo vrne v novo upravno odločanje. Nadalje je bilo odločeno, da stroški tožnice bremenijo proračun Delovnega sodišča v Celju.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je za odločitev bistvenega pomena vprašanje, ali se odškodnina, ki jo je prejel tožničin mož iz naslova neupravičenega odvzema prostosti, šteje v dohodek družine. Navedeno je namreč odločilno pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Določbo 23. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre)1 je potrebno razlagati v smislu, da je zakonodajalec pod pojmom odškodnine imel v mislih odškodnino za materialno škodo. V nasprotnem primeru bi bila navedena določba v nasprotju z določbo Zakona o povrnitvi škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljevanju: ZPŠOIRSP)2, kjer je določeno, da se odškodnina zaradi izbrisa ne všteva v dohodek prejemnika in njegove družine. Sodišče prve stopnje bi tako moralo zaključiti, da odškodnine zaradi neupravičenega odvzema prostosti ni moč šteti kot premoženje družine. Odškodnina zaradi neupravičenega pripora namreč tudi ni obdavčena po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh‑2)3. V zvezi s stališčem Vrhovnega sodišča RS, da se odškodnina šteje kot dohodek oziroma se šteje v premoženje pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca, pa tožnica navaja, da takšno stališče ni pravično do oškodovancev in je takšno sodno prakso potrebno spremeniti. Odškodnina je bila izplačana kot satisfakcija za duševne bolečine in v kolikor bi socialnovarstveni organ to odškodnino upošteval kot dohodek, bi bil zmanjšan pomen te odškodnine, saj z denarnim zneskom upravičenec ne bi mogel razpolagati v takšnem obsegu, kot mu je bil z izplačilom priznan. Z izplačilom odškodnine upravičenec ni obogaten oziroma se ne sme šteti, da je njegov finančni položaj izboljšan, saj ne gre za denar, ki bi bil namenjen izboljšanju finančnega položaja, temveč za denar namenjen odpravi posledic škode na nepremoženjskem področju. Odškodnina je tudi strogo osebna in ni namenjena temu, da bo z njenim izplačilom izboljšan položaj vseh družinskih članov upravičenca. Ostali družinski člani z odškodnino nimajo nič, medtem ko denarno socialno pomoč potrebujejo. Sodišče bi sodno prakso moralo zapolniti upoštevaje načelo pravičnosti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi oziroma spremeni ter ugodi tožbenemu zahtevku. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)4 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjske odločbe tožene stranke št. št. ... z dne 20. 12. 2018, št. ... z dne 20. 12. 2018 in št. ... z dne 21. 12. 2018. Z navedenimi odločbami so bile zavrnjene tožničine pritožbe vložene zoper odločbe Centra za socialno delo A. (v nadaljevanju: CSD). CSD je z odločbo št. ... z dne 15. 5. 2018 odpravil odločbo CSD št. ... z dne 17. 11. 2017, odločbo CSD št. ... z dne 20. 9. 2017 pa je razveljavil s 1. 12. 2017. Odločil je, da tožnica oziroma njena družina ni upravičena do denarne socialne pomoči in da je za mesec december 2017 dolžna vrniti 432,20 EUR. Z odločbo št. ... z dne 15. 5. 2018 je prvostopenjski organ odpravil odločbo CSD št. ... z dne 28. 12. 2017, odločbo št. ... z dne 17. 11. 2017 pa razveljavil s 1. 1. 2018. Odločil je, da tožnica oziroma njena družina ni upravičena do denarne socialne pomoči ter da je dolžna vrniti za mesec januar 2018 znesek 601,79 EUR, za mesec februar 2018 znesek 601,79 EUR in za mesec marec 2018 znesek 601,79 EUR. Z odločbo št. ... z dne 15. 5. 2018 pa je prvostopenjski organ odpravil odločbo CSD št. ... z dne 29. 3. 2018 ter odločil, da tožnica oziroma njena družina ni upravičena do denarne socialne pomoči in da je dolžna vrniti za mesec april 2018 znesek v višini 601,79 EUR in za mesec maj 2018 znesek 601,79 EUR.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bil CSD z dopisom Okrožnega sodišča v Celju datiranim z dne 12. 4. 2018 obveščen, da je tožničin mož B.B. 24. 11. 2017 na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 537/2015-III v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 633/2017 na fiduciarni račun odvetnice, ki ga je zastopala v kazenskem postopku, prejel odškodnino zaradi nezakonitega odvzema prostosti in prestajanja kazni zapora v višini 12.000,00 EUR skupaj z obrestmi pa 13.875,35 EUR. Po prejemu obvestila je CSD obnovil postopke v zvezi s priznanjem pravice do denarne socialne pomoči in izdal izpodbijane odločbe.

7. ZSVarPre v 43. členu določa, da se pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči v zvezi z dolžnostjo in rokom sporočanja sprememb, načinom upoštevanja sprememb, postopkom ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in vračilom neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, upoštevajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, če ni s tem zakonom določeno drugače. Navedena določba torej odkazuje na uporabo določb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)5. V prvem odstavku 44. člena ZUPJS je določeno, da so javna sredstva, ki jih je oseba prejela na podlagi odločbe CSD, ki je bila na podlagi 43. člena ZUPJS ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ali zakona, ki ureja posamezno pravico iz javnih sredstev, odpravljena oziroma razveljavljena, v višini razlike med prejeto višino javnih sredstev in višino javnih sredstev, do katerih je upravičena na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva in jih je oseba dolžna vrniti.

8. V predsodnem postopku je CSD ugotavljal, ali odškodnina, ki je bila 24. 11. 2017 izplačana B.B. vpliva na dohodek družine. Ugotovljeno je bilo, da so sredstva na družinskega člana presegala znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka na družinskega člana in da torej tožnica oziroma družina ni bila upravičena do denarne socialne pomoči. 9. V zadevi je sporno, ali je bila pri ugotavljanju materialnega položaja družine tožena stranka dolžna upoštevati tudi odškodnino, ki jo je prejel B.B..

10. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da je potrebno pri ugotavljanju materialnega položaja družine upoštevati tudi prejeto odškodnino. ZUPJS v 12. členu določa dohodke, ki se upoštevajo pri izračunu dohodka oziroma materialnega položaja osebe. V 1. točki prvega odstavka je tako določeno, da se v dohodek, ki se upošteva, štejejo dohodki in prejemki vseh oseb, in sicer obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. V 4. točki istega odstavka pa je nadalje določeno, da se upoštevajo tudi drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine, razen izrecno določenih dohodkov, med katerimi pa odškodnina, kot jo je prejel tožničin mož, ni določena. S tem v zvezi tako sodišče prve stopnje pravilno poudarja, da glede na določbe ZUPJS odškodnina kot denarni dohodek, ne glede na to, ali se od nje plača dohodnina ali ne, in ne glede na to, iz katerega naslova in za kakšen namen je bila priznana, ni izključena iz dohodka, ki se upošteva kot dohodek družine.

11. Tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS6 izhaja, da ZUPJS odškodnin (v navedeni zadevi je šlo sicer za odškodnino izplačano na podlagi odločbe ESČP) ne izključuje kot upoštevnega dohodka, medtem ko jih ZSVarPre celo izrecno upošteva med neperiodičnimi dohodki. Po določbi četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre so namreč občasni neperiodični dohodki po tem zakonu dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela.

12. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi bilo potrebno spremeniti sodno prakso na način, da se odškodnina, ki jo je prejel B.B. ne bi upoštevala pri izračunu materialnega položaja družine. Zakonodajalec je tisti, ki predpiše, kateri dohodki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine. V primeru, da oceni, da taka ureditev ni ustrezna, lahko zakonsko ureditev tudi spremeni. Ne more pa sodišče samo posegati v pristojnosti, ki jih ima zakonodajalec. Tudi glede primerjave med ureditvijo v drugem predpisu (ZPŠOIRSP), ki v 18. členu izključuje upoštevanje odškodnine izplačane po tem zakonu v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, je vrhovno sodišče v že citirani sodbi pojasnilo, da gre v tem primeru za specialno ureditev, za katero se je odločil zakonodajalec pri odpravljanju širšega neustavnega stanja pri številnih "izbrisanih". Izjema, ki jo drug zakon zaradi izjemnosti izrecno ureja, po presoji vrhovnega sodišča ne narekuje zaključka o neustavnosti take ureditve zaradi neenakega obravnavanja oziroma zaključka, da so vse odškodnine prejete na podlagi sodbe ESČP izvzete ne samo pri plačilu dohodnine, temveč tudi pri pravicah iz javnih sredstev, vezanih na dohodkovni pogoj. Torej tudi v predmetni zadevi, ko je bila sicer izplačana odškodnina zaradi nezakonitega odvzema prostosti glede na že zavzeto stališče vrhovnega sodišča, ni mogoče smiselno uporabiti določb ZPŠOIRSP, za kar se v pritožbi zavzema tožnica.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče upoštevaje, da ji je bila s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z odločbo BPP 518/2020 z dne 2. 11. 2020 odobrena brezplačna pravna pomoč, sklenilo, da njeni stroški bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

1 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 99/2013. 3 Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 6 Glej sodba VIII Ips 216/2016 z dne 24. 1. 2017.