Jedro

Na tožniku je bilo breme dokazovanja trditve o sklenitvi dogovora o posojilu.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da toženčevemu pooblaščencu ne gre nagrada za postopek, ker ga je zastopal šele na drugem naroku za glavno obravnavo. Zastopanje na naroku je po naravi stvari povezano s seznanitvijo in proučitvijo zadeve ter posvetovanjem s stranko, kar je zadostna podlaga za priznanje nagrade za postopek v obravnavani zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za plačilo 10.000 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in tožniku naložilo povrnitev toženčevih stroškov postopka.

2. Tožnik v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ter tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženec je jasno izpovedal, da je denarni znesek, izročen tožencu, posodil. Pomanjkanje pravne oblike ali pričakovane dikcije ne more iti v škodo tožnika. Dejstvo, da v listini ni naveden rok, prav tako ne more biti pomembno, ker rok ni bistvena sestavina posojilne pogodbe. Ker toženec ni prerekal tožbene navedbe, da ga je tožnik večkrat pozval k vrnitvi posojila, bi moralo sodišče to dejstvo šteti za priznano. Izpovedba tožnikove partnerke, da je šlo za posojilo, ni bila neverodostojna. Ker je vsakdo pred sodiščem dolžan izpovedati po resnici, dejstvo, da gre za tožnikovo življenjsko sopotnico, ne more iti v njegovo škodo. V sodbi ni navedeno, kako drugače bi tožnik mogel dokazati obstoj dogovora o posojilu. Sodba se ni opredelila do povsem nerazumljivega toženčevega odgovora na vprašanje, zakaj znesek 10.000 EUR ni bil nikoli vrnjen tožniku. Njegov odgovor, da zato, ker tožnik ni plačal še dodatnih 5.000,00 EUR, kaže na to, da razlogov ne zna pojasniti. Ko v pravdi ena stranka navede vsa dejstva in se izvedejo vsi dokazi, ki jih je v zvezi z njim mogoče predlagati, dokazno breme vsaj delno preide na nasprotno stranko. Toženec bi zato moral dokazati, da sta sklenila drugačno pogodbo in da so izročena sredstva vsaj za juridično sekundo postala sredstva bodisi Kluba prijateljev H. J. bodisi H. A. J. Da je šlo za posojilno in ne nemara donacijsko ali sponzorsko pogodbo, potrjuje tudi dejstvo, da je tožnik le tri tedne prej to tudi storil. Opozarja na neskladje med toženčevim zagovorom v okviru posameznih preiskovalnih dejanj, kjer je povedal, da ni podpisal sponzorske pogodbe, in izpovedbo v tem postopku, ko je povedal, da je sponzorsko pogodbo podpisal, razlogov za različni izpovedbi pa ni znal pojasniti. Iz razlogov sodbe izhaja, da izročitev denarja "za hokej na J." nujno implicira dejstvo, da je bil denarni znesek izročen tožencu kot predstavniku bodisi Kluba prijateljev H. J. bodisi H. A. J. Takšno stališče je napačno. Listino je podpisal toženec in ni navedeno, da mu je bil denar izročen v kakšnem drugem svojstvu. Če bi mu tožnik izročil denar v svojstvu pooblaščenca ali zastopnika druge osebe, bi zahteval sklenitev sponzorske ali donatorske pogodbe. Toženec ni znal natančno pojasniti, v kakšnem svojstvu je prejel denar, čeprav je dokazno breme že prešlo nanj, oziroma ni substancirano ovrgel ali prerekal tožnikovih navedb o tem. Tudi iz potrdila, ki sta ga podpisala toženec in A. A., ne izhaja, da bi mu toženec izročil denar v drugem svojstvu kot osebnem. Iz zapisnika o glavni obravnavi (str. 7 in 8) jasno izhaja, da si je toženec na različne način, med drugim tudi kot poslanec in župan, prizadeval za pomoč jeseniškemu hokejskemu klubu, iz česar je edino mogoče sklepati, da je neposredno deloval kot fizična oseba, zaupanje pa so vzbudile njegove funkcije. Tožencu kot županu in nekdanjemu poslancu bi morala biti jasna pravila skrbnega poslovanja. K temu sodi tudi to, da v primeru podpisa fizične osebe nihče ni dolžan računati s tem, da nastopa kot zastopnik ali pooblaščenec tretje osebe. V zadevi ni nobenega dokaza, da je denar prejel Klub prijateljev ali H. A. J., dokazno breme o tem pa je bilo na tožencu. Izpovedba A. A. ni skrhala tožnikovih navedb in dokazov. Ni jasno, kako hitro se je sodišče zadovoljilo s pričinim pojasnilom za različni izpovedbi v tem in policijskem postopku. Navedbo v zapisniku o sprejemu ustne ovadbe je pripisati dejstvu, da je tožnik pravni laik in zato ta navedba ne implicira vedenja ali molče danega soglasja, da je denar posodil Klubu prijateljev. Toženca osebno je pozival k vračilu dolga. Ker je pooblaščenec toženca zastopal šele na drugem naroku za glavno obravnavo, ni upravičen do nagrade za postopek po tar. št. 3100. 3. Toženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je 9. 3. 2012 tožnik tožencu izročil 10.000 EUR, sporno pa je bilo, prvič, ali mu jih je izročil kot posojilo, kar je trdil tožnik, ali kot donacijo, s čimer se je branil toženec, in drugič, ali mu jih je izročil kot fizični osebi ali kot predstavniku H. A. J. oziroma Kluba prijateljev H. J. Izpodbijana sodba zaključuje, da tožnik ni dokazal, da bi šlo za posojilo, niti da bi bil denarni znesek izročen tožencu kot fizični osebi.

6. Sporni ugotovitvi temeljita na celovitem in popolnem ovrednotenju izvedenega dokaznega postopka. V sodbi je ocenjena vsebina posameznih dokazov v povezavi z drugimi, pritožba pa ne vzbuja dvoma niti o pravilnosti presoje o teži posameznih dokazov niti o tem, da je bila upoštevana njihova celotna, za odločitev pomembna vsebina. Ni utemeljen očitek o zmotni razporeditvi dokaznega bremena. Na tožniku je bilo breme dokazovanja trditve o sklenitvi dogovora o posojilu. Obsežna in natančna dokazna ocena ne daje podlage za zaključek, da ni bila verjetnost tožnikove teze o posojilni pogodbi dokazno ovrednotena v primerjavi z verjetnostjo toženčeve teze o darilni podlagi pogodbe.

7. Osrednji pomen je pravilno dan listini, ki sta jo stranki podpisali ob izročitvi denarnega zneska. Pravilno je pritožbeno stališče, da listina ni konstitutivni element posojilne pogodbe in da rok vrnitve posojila ni bistvena sestavina pogodbe, a očitek, da bi sodba izhajala iz drugačnih izhodišč, ni utemeljen. Vsebina listine je namreč le eden od dokazov, na katerih temelji zaključek, da ni šlo za posojilno pogodbo.

8. Dejstvo, da je tožnik toženca pozival k vrnitvi posojila, ne more imeti pomembne dokazne teže. Iz navedenega ne more izhajati, da se je toženec strinjal s tožnikovo opredelitvijo spornega posla. Nenazadnje je tožnik sam med dokaznimi listinami predložil toženčev odgovor Občinskemu svetu Občine ..., v katerem je toženec zanikal obstoj posojila. Kot pomembnejše je v sodbi pravilno ocenjeno dejstvo, da niti tožnik sam niti njegova partnerka B. B., zaslišana kot priča, v zaslišanju nista povedala, da bi bil ob podpisu listine in izročitvi denarnega zneska tožencu govor o njegovem vračilu.

9. Za oceno o nezanesljivosti izpovedbe priče B. B. v sodbi ni ključno, da je tožnikova zunajzakonska partnerka, ampak okoliščina, da ni bila navzoča pri pogovorih med pravdnima strankama, povezanih z izročitvijo spornega denarnega zneska.

10. Pravilna je tudi ocena, da sklenitev sponzorske pogodbe med tožnikom in H. A. J. tri tedne prej ne more imeti posebne teže pri dokazovanju, da je bil obravnavani posel odplačen in sklenjen s tožencem kot fizično osebo. Domnevno neskladje med toženčevo izpovedbo v okviru opravljenih preiskovalnih dejanj in v tem postopku o dejstvu, kdo je podpisal pogodbo, sklenjeno tri tedne prej, že zato ne more vzbujati dvoma o pravilnosti dokaznega zaključka o naravi obravnavanega pravnega posla.

11. Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da sledeč sodbi izročitev denarja "za hokej na J." nujno implicira dejstvo, da je bil denarni znesek izročen tožencu kot predstavniku bodisi Kluba prijateljev H. J. bodisi H. A. J. Ugotovitev, da pogodba ni bila sklenjena s tožencem kot fizično osebo, ne temelji zgolj na navedenem zapisu. V prid takemu zaključku je v sodbi – poleg zapisa v listini in toženčeve izpovedbe – upoštevana tudi okoliščina, da je toženec denar že naslednji dan izročil A. A. in temu dodal še svoj denarni znesek, da je bil toženec zakoniti zastopnik Kluba prijateljev H. J. in je tožnik za to njegovo funkcijo vedel, in da je tožnik sam tako v intervjuju kot v kazenski ovadbi očital, da je denar sprejel kot predsednik Kluba prijateljev H. J. Okoliščina, da na listini, ki sta jo podpisali pravdni stranki ob izročitvi denarnega zneska, ni navedeno, da toženec sprejema denar za račun druge osebe (ampak le, da ga sprejema "za hokej na J."), ob vsebini navedenih dokazov ne vzbuja dvoma o pravilnosti spornega dokaznega zaključka. Tako tudi nimata teže pritožbena argumenta, da bi tožencu morala biti jasna pravila skrbnega poslovanja in da nihče ni dolžan računati, da je podpis fizične osebe dan za račun tretjega.

12. Pritožbeni očitek o nerazumljivosti toženčeve izpovedbe, da denarni znesek ni bil vrnjen tožniku, ker ni plačal še ostalega dogovorjenega zneska, je neutemeljen, ker toženec ni odgovarjal na vprašanje o razlogih za nevračilo, ampak o razlogih, zaradi katerih (še) ni bila sklenjena donatorska oziroma sponzorska pogodba.

13. Pritožbeno sodišče se strinja z argumentom izpodbijane sodbe, da je priča A. A. razumno in prepričljivo utemeljil razloge za (domnevno) drugačno izjavo v predkazenskem postopku od izpovedbe v tem postopku.

14. Ker tožnik ni dokazal, da bi zatrjevana izročitev denarnega zneska tožencu temeljila na posojilni pogodbi, sklenjeni s tožencem, je odločitev o zavrnitvi zahtevka materialnopravno pravilna.

15. Neutemeljen je nazadnje pritožbeni očitek, da toženčevemu pooblaščencu ne gre nagrada za postopek, ker ga je zastopal šele na drugem naroku za glavno obravnavo. Kot izhaja iz opombe (3)(1) k 3. delu tarife Zakona o odvetniški tarifi, nagrada za postopek odvetniku ne gre le za izdelavo vloge, ampak tudi za posvete, nasvete, mnenja in druga opravila, povezana z zadevo. Zastopanje na naroku je po naravi stvari povezano s seznanitvijo in proučitvijo zadeve ter posvetovanjem s stranko, kar je zadostna podlaga za priznanje nagrade za postopek v obravnavani zadevi.

16. Ker niso podani niti zatrjevani pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).