Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sklep Pdp 643/2021

ECLI:SI:VDSS:2022:PDP.643.2021 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

tedenski počitek odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka vojska misija trditvena podlaga
Višje delovno in socialno sodišče
6. januar 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ni pravilno prvostopenjsko stališče, da bi moral tožnik že v okviru trditvene podlage izrecno navesti, katero specifično opremo je pripravljal oziroma vzdrževal, kdaj točno (tj. ob kateri uri) je izvajal nalogo, koliko časa... Takšna zahteva je pretirana. Za ustreznost trditvene podlage zadostuje, da je opredelil nalogo, ki jo je opravljal na s strani tožene stranke zatrjevane proste dni. Prav tako je navedel, kdo mu jo je odredil. Izpostavljene konkretnejše okoliščine v zvezi s to nalogo pa so predmet ugotavljanja v dokaznem postopku. Tudi glede udeleževanja sestankov je bila trditvena podlaga tožnika zadostna, saj je navedel, da so bili sestanki formalni, obvezni, vsakodnevni (tudi na zatrjevane dela proste dni) in se jih je moral udeleževati, saj sicer delo na terenu ne bi potekalo nemoteno in brez varnostnega tveganja, tožnik pa ne bi bil seznanjen z vsemi dogodki in aktualnimi razmerami. Vseh okoliščin teh sestankov (še natančnejša vsebina in trajanje), ki bodo vplivale na končno presojo, ali je bil tožniku zaradi njih kršen tedenski počitek, pa mu ni bilo treba navesti že v okviru trditvene podlage.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (II. točka izreka in del III. točke izreka v odločitvi, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti 90 % njenih stroškov postopka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku plačati 468,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 10. 2016 dalje (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek za plačilo 5.345,78 EUR in ostalih zakonskih zamudnih obresti je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da mora tožnik toženi stranki povrniti 90 % njenih stroškov postopka, tožena stranka pa tožniku 10 % njegovih stroškov postopka (III. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sodbe in zoper odločitev v III. točki izreka sodbe o tem, da mora tožnik toženi stranki povrniti 90 % njenih stroškov postopka, se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji). Sodišču prve stopnje očita, da je razsodilo, ne da bi zaslišalo njega in priče. Ni opravilo tehtanja med nasprotujočimi si izjavami pravdnih strank, zato je podana bistvena kršitev 8. člena ZPP. Ne drži prvostopenjski zaključek, da so bile tožnikove trditve pavšalne, nesubstancirane in nesklepčne. Že v tožbi je navedel, katera dela je opravljal. Nadalje je v vlogi z dne 27. 3. 2020 navedel, da ni bil nikoli prost 24 zaporednih ur in da njegovo delo na terenu ne bi potekalo nemoteno in brez varnostnega tveganja, če se na sestankih ne bi seznanil z dogodki in aktualnimi razmerami. Sestankov se je zato moral udeleževati tudi na proste dneve. Na naroku za glavno obravnavo je svoje navedbe konkretiziral z natančno opredelitvijo nalog in delovnih zadolžitev, in sicer po datumih, prav tako je navedel nadrejeno osebo, ki mu je te naloge na konkretni dan naložila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožnik vtožuje odškodnino zaradi neizkoriščenih dni tedenskega počitka (156. člen Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji; 97.f člen Zakona o obrambi - ZObr, Ur. l. RS, št. 103/2004 in nadaljnji). Prvostopenjsko sodišče je sprejelo odločitev potem, ko je v dokaznem postopku prebralo listinske dokaze strank. Zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje tožnika in prič je obrazložilo s tem, da tožnik z izvedbo predlaganih dokazov ne more dopolnjevati nepopolne in nesklepčne trditvene podlage. Tudi v nadaljnjih razlogih sodbe je izrecno izpostavilo nesubstanciranost trditvene podlage tožnika. Pretežni del tožbenega zahtevka je s sklicevanjem na nesklepčnost zavrnilo.

7. Prvi odstavek 7. člena ZPP določa, da morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo. Po 212. členu ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Navedeni določbi opredeljujeta pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, katerega bistvo je v tem, da mora vsaka od strank podati trditve o dejstvih, za katera meni, da so odločilna za njen uspeh v sodnem sporu, pri čemer mora za ugotavljanje teh dejstev ponuditi dokaze, ki bodo potrjevali resničnost zatrjevanih dejstev. Pod pojmom trditvenega bremena razumemo le navedbe o odločilnih dejstvih in ne o vseh konkretnih okoliščinah primera, saj se te lahko ugotavljajo v sodnem postopku.1

8. Tožnik je v tožbi navedel, da je opravljal delo vojaka v skupini za varovanje A. (Skupina A.), da se je varovanje načeloma opravljalo štirikrat na teden od 6.00 do 17.00 ure in po potrebi tudi dlje, da je dvakrat na teden skupina opravljala vzdrževanje in čiščenje orožja, čiščenje prostorov, da je skrbela za oskrbo z vodo, se udeleževala sklicanih sestankov, da niso bili dovoljeni izhodi iz baze, da je bilo obvezno nošenje uniforme, da se je bilo treba sestankov udeleževati tudi na proste dni, biti v stalni pripravljenosti in da so odšli na pohod. V pripravljalnih vlogah je poudaril, da ni bil nikoli prost 24 ur skupaj in v zvezi s sestanki zatrjeval, da delo na terenu ne bi potekalo nemoteno in brez varnostnega tveganja, če ne bi bil seznanjen z vsemi dogodki in aktualnimi razmerami. Na prvem naroku za glavno obravnavo je navedel, da je naloge opravljal po ukazu nadrejenega B.B., da so pet dni na teden opravljali naloge varovanja, dva do tri dni pa naloge v bazi, kot vzdrževanje in priprava opreme, dnevni sestanki in naloge na terenu po ukazu nadrejenega. Nadalje je na prvem naroku navedel, da so bili sestanki v bazi vsak dan, da so bili formalni, obvezni in da so pomenili pripravo za delo v naslednjem dnevu ali tednu. V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS, da mora delavec, ki uveljavlja odškodnino zaradi kršitve pravice do tedenskega počitka, na navedbe nasprotne stranke o prostih dnevih navesti, konkretno katera opravila je moral opravljati vsak dan oziroma na dneve predvidenega tedenskega počitka2, je tožnik na prvem naroku delovne naloge opredelil tudi po dnevih, ki jih je navedla tožena stranka v odgovoru na tožbo kot proste, in sicer je za vse dni navedel enako: da je imel obvezni sestanek, pripravo in vzdrževanje opreme in drugo nalogo po navodilu nadrejenega B.B..

9. Drži sicer prvostopenjska presoja, da nekatere od tožnikovih navedb o okoliščinah bivanja na misiji same po sebi ne morejo pomeniti opravljanja nalog, ki bi kakorkoli lahko vplivale na tedenski počitek, npr. čiščenje prostorov, skrb za oskrbo z vodo, prepoved izhodov iz baze, obvezno nošenje uniforme in stalna pripravljenost. Vendar pa je po ugotovitvi pritožbenega sodišča tožnik s preostalimi navedbami, tj. trditvijo, da nikoli ni bil prost zaporednih 24 ur in konkretizacijo dela, ki naj bi ga opravljal na s strani tožene stranke zatrjevane proste dneve, zadostil trditvenemu bremenu. Prav tako je v dokaz navedb predlagal dokaze, in sicer poleg listinskih dokazov še svoje zaslišanje in zaslišanje treh prič (B.B., C.C. in D.D.).

10. Ni pravilno prvostopenjsko stališče, da bi moral tožnik že v okviru trditvene podlage izrecno navesti, katero specifično opremo je pripravljal oziroma vzdrževal, kdaj točno (tj. ob kateri uri) je izvajal nalogo, koliko časa... Takšna zahteva je pretirana. Za ustreznost trditvene podlage zadostuje, da je opredelil nalogo, ki jo je opravljal na s strani tožene stranke zatrjevane proste dni. Prav tako je navedel, kdo mu jo je odredil. Izpostavljene konkretnejše okoliščine v zvezi s to nalogo pa so predmet ugotavljanja v dokaznem postopku. Tudi glede udeleževanja sestankov je bila trditvena podlaga tožnika zadostna, saj je navedel, da so bili sestanki formalni, obvezni, vsakodnevni (tudi na zatrjevane dela proste dni) in se jih je moral udeleževati, saj sicer delo na terenu ne bi potekalo nemoteno in brez varnostnega tveganja, tožnik pa ne bi bil seznanjen z vsemi dogodki in aktualnimi razmerami. Vseh okoliščin teh sestankov (še natančnejša vsebina in trajanje), ki bodo vplivale na končno presojo, ali je bil tožniku zaradi njih kršen tedenski počitek3, pa mu ni bilo treba navesti že v okviru trditvene podlage.

11. Ker je prvostopenjsko sodišče v navedenem obsegu zmotno štelo tožnikovo trditveno podlago za nepopolno oziroma nesubstancirano, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 7. člena ZPP oziroma 212. členom ZPP. Ta kršitev bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega zavrnilnega dela sodbe, saj sodišče prve stopnje posledično ni izvedlo vseh dokazov strank, ki sta jih predlagali za ugotavljanje, ali je tožnik na predvidene proste dneve opravljal delovne naloge, ki so kratile njegovo pravico do tedenskega počitka. V dokaznem postopku je namreč vpogledalo le v listinske dokaze, ni pa zaslišalo tožnika in njegovih prič (B.B., C.C. in D.D.) ter priče tožene stranke (E.E.), zaradi česar je dejansko stanje ugotovilo zmotno oziroma nepopolno in preuranjeno sprejelo materialnopravno odločitev.

12. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, sodbo v izpodbijanem zavrnilnem delu razveljavilo (II. točka izreka in III. točka izreka o odločitvi, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti 90 % njenih stroškov postopka) in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče ni samo dopolnjevalo postopka, saj je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno v pretežnem delu in bo treba v ta namen izvajati obsežnejši dokazni postopek z zaslišanjem tožnika in prič. Namen inštančnega odločanja namreč ni prenos odločanja s prve na drugo stopnjo, pač pa preverjanje pravilnosti izpodbijane odločitve. Razveljavitev sodbe tudi ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 Prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 17/2021, VIII Ips 51/2020, VIII Ips 38/2020. 2 Prim. odločbe VS RS opr. št. VIII Ips 17/2020, VIII Ips 51/2020, VIII Ips 20/2021, VIII Ips 17/2021. 3 Prim. odločbi VS RS opr. št. VIII Ips 11/2019, VIII Ips 18/2020.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia