Jedro

Neutemeljena je pritožbena navedba, da taksna obveznost ni mogla nastati za sodno odločbo brez obrazložitve, ker je ta dopustna le v sporih majhne vrednosti. V postopkih, ki se začnejo s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kot je bilo to v obravnavani zadevi, sodišče v primeru vloženega ugovora nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (prim. drugi odstavek 62. člen ZIZ). Tako v postopkih v sporih majhne vrednosti kot tudi v postopkih za izdajo plačilnega naloga pa obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo izdelana, če stranka napove pritožbo (prvi odstavek 496. člena ZPP). Zato je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je taksna obveznost za pritožbeni postopek skladno z 18. točko 5. člena ZST-1 nastala ob napovedi pritožbe. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da obveznost za plačilo sodne takse sploh še ni nastala, ker o pritožnikovem predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za pritožbo še ni bilo odločeno. Izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse namreč ni vezana na predhodno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

Trditveno in dokazno breme o pogojih za oprostitev sodne takse je na toženi stranki - predlagatelju (prim. 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: - zavrnilo ugovor tožene stranke zoper nalog za plačilo sodne takse III Pg 1579/2015 z dne 5. 1. 2017 v znesku 315,00 EUR (I. točka izreka); - zavrnilo predlog tožene stranke za (delno) oprostitev plačila sodne takse za napoved pritožbe (II. točka izreka); - zavrnilo predlog tožene stranke za odlog plačila sodne takse za napoved pritožbe (III. točka izreka).

2. Proti temu sklepu se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni njej v prid oziroma ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka je 17. 1. 2017 pravočasno vložila ugovor zoper plačilni nalog III Pg 1579/2015 v znesku 315,00 EUR in obenem predlagala oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse (r. št. 35).

5. Ugovor zoper plačilni nalog je dopustno vložiti iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prim. prvi odstavek 34a. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1).

6. Neutemeljena je pritožbena navedba, da taksna obveznost ni mogla nastati za sodno odločbo brez obrazložitve, ker je ta dopustna le v sporih majhne vrednosti. V postopkih, ki se začnejo s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kot je bilo to v obravnavani zadevi, sodišče v primeru vloženega ugovora nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (prim. drugi odstavek 62. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Tako v postopkih v sporih majhne vrednosti kot tudi v postopkih za izdajo plačilnega naloga pa obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo izdelana, če stranka napove pritožbo (prvi odstavek 496. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Zato je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je taksna obveznost za pritožbeni postopek skladno z 18. točko 5. člena ZST-1 nastala ob napovedi pritožbe. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da obveznost za plačilo sodne takse sploh še ni nastala, ker o pritožnikovem predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za pritožbo še ni bilo odločeno. Izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse namreč ni vezana na predhodno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.1 Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora tožene stranke zoper nalog za plačilo sodne takse se tako izkaže kot pravilna.

7. Določba 11. člena ZST-1 omogoča pravni osebi delno taksno oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse le, kadar ta nima sredstev za plačilo celotne sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks upošteva premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). O oprostitvi odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Trditveno in dokazno breme o pogojih za oprostitev je bilo tako na toženi stranki (prim. 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

8. Tožena stranka je v predlogu navedla le, da ne zmore plačati sodne takse. Sodišče prve stopnje pa je njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravilno ugotavljalo na podlagi javno dostopnih podatkov AJPES.

9. Očitana absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Izpodbijani sklep vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, med katerimi ni najti nobenega nasprotja, niti ga ni najti med izrekom in obrazložitvijo, prav tako pa ga je mogoče v celoti preizkusiti. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo le premoženjskega stanja tožene stranke, kot to zmotno meni pritožnik, temveč tudi njeno likvidnost, vendar v odsotnosti konkretiziranih trditev le v okviru javno dostopnih podatkov. V zvezi s tem je ugotovilo, da ima tožena stranka odprt transakcijski račun. Upoštevajoč nadaljnje neizpodbijane ugotovitve, da ima tožena stranka 2.273.059,00 EUR sredstev in prav toliko obveznosti do virov sredstev, 42.895,00 EUR denarnih sredstev ter 624.099,00 EUR kapitala, je sodišče prve stopnje po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da v konkretnem primeru niso podani ne pogoji za oprostitev niti za odlog plačila sodne takse.

10. Trditve, da so vsa sredstva, s katerimi razpolaga tožena stranka, financirana s kreditnimi obveznostmi, ki jih mora poplačevati banki, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo.

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Tako tudi sklep VSL Cst 348/2015.