Jedro

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker niso podani pogoji iz 367.a ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je z direktno tožbo zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, v okviru stanovanjskega zavarovanja z dodatnim zavarovanjem odgovornosti, ki sta ga sklenila toženka in domnevni povzročitelj škode. V tožbi je navedeno, da je bil tožnik huje telesno poškodovan, ko mu je 23. 2. 2013 okoli 18.00 ure na obisku pri M. Š. v Velenju spodrsnilo in je padel na poledenelem parkirnem prostoru. M. Š. naj bi kakšno uro pred tožnikovim padcem čistil svoj avtomobil, zato so bila tla pred hišo na parkirnem prostoru poledenela, ker je voda, ki jo je uporabljal za čiščenje zmrznila. Tega tožnik ni mogel vedeti, niti ga M. Š. na to ni opozoril, čeprav bi moral poskrbeti, da pri čiščenju avtomobila tla pred njegovo hišo ne bi bila spolzka, saj je vedel, da se bo pri njemu okoli 18.00 ure oglasil tožnik.

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, pritožbeno sodišče pa je zavrnilo pritožbo tožnika proti prvostopenjski sodbi. Stališče obeh nižjih sodišč je, da v okviru prostovoljnega zavarovanja pred odgovornostjo, zavarovalnica ni dolžna izplačati oškodovancu več, kot bi bila dolžna izplačati svojemu zavarovancu, če bi oškodovanec od njega uveljavljal odškodnino za povzročeno škodo. Zato sta sodišči tudi upoštevali izključitev zavarovalnega kritja za škodo zaradi ravnanja, ki ga zavarovanec ne opusti, čeprav bi moral pričakovati njegovo škodljivo posledico. Takšna izključitev je namreč vsebovana v zavarovalnih pogoji, ki so predstavljali sestavni del relevantne zavarovalne pogodbe.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije proti sodbi pritožbenega sodišča, glede naslednjega vprašanja: - ali se lahko zavarovalnica nasproti oškodovancu, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, v primerih odgovornostnega zavarovanja sklicuje na neobstoj zavarovalnega jamstva za škodo, ki jo je njen zavarovanec povzročil iz hude malomarnosti.

Pri tem poudarja, da se je Višje sodišče v Celju v svoji sodbi, ko je zavračalo tožnikove argumente, sicer sklicevalo na prakso Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 167/2007, ki pa se po mnenju tožnika ne nanaša na primerljivo dejansko stanje, ker se nanaša na omejitev zavarovalne vsote, torej višine dajatve zavarovalnice ob njeni že ugotovljeni obveznosti, ne pa na popolno izključitev zavarovalnega kritja za eno izmed oblik krivde. Navedena odločba Vrhovnega sodišča naj bi bila tudi v nasprotju z novejšo sodno prakso višjih sodišč (Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cpg 2010/2013 in Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi Pdp 129/2015).

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker niso podani pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Ožja obrazložitev tega sklepa ima podlago v drugem odstavku 367.c člena ZPP.