Jedro

Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da v navedenih določbah ZKZ ni določeno, da se za promet šteje le odplačni pravni posel. Za promet s kmetijskimi zemljišči se tudi po presoji revizijskega sodišča šteje vsaka pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom med živimi, pravni posel pa je na podlagi prvega odstavka 19. člena ZKZ predmet odobritve s strani upravne enote. Odobri pa ga, če je promet izpeljan v skladu z določbami ZKZ. V drugem odstavku 19. člena ZKZ so taksativno naštete izjeme od splošnega načela, da je pravni posel s kmetijskimi zemljišči treba odobriti. V šestih alinejah so navedene izjeme, v katerih primerih odobritev ni potrebna, pač pa izdaja potrdila o tem (tretji odstavek 22. člena ZKZ). Med taksativno naštetimi izjemami ni naveden primer „izročitve stvarnega vložka v osnovni kapital gospodarske družbe“ niti „uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem“.

V obravnavanem primeru pa pogodba o vložitvi stvarnega vložka v gospodarsko družbo (pri čemer so predmet vseh pravnih poslov ista kmetijska zemljišča) ureja promet s kmetijskimi zemljišči, kot je to opredeljeno v ZKZ, saj prihaja do sprememb lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, od posameznika na gospodarsko družbo. Za tak promet pa odobritev pravnega posla po ZKZ ni dopustna, niti ne gre za izjeme od obvezne odobritve, določene v drugem odstavku 19. člena ZKZ. Materialno pravo (določbe ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči) so bile zato v obravnavanem primeru pravilno uporabljene.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 107/2009 – odl. US) zavrnilo tožnikovo (revidentovo) tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 12. 2. 2004, s katero je zavrnila revidentovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Koper z dne 5. 4. 2001. S to odločbo je bila zavrnjena zahteva revidenta za izdajo potrdila, da odobritev pravnega posla ni potrebna, oziroma za odobritev pravnega posla, sklenjenega s pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dne 30. 5. 1997 med V., d. o. o., ter P., d. o. o. (pravnim prednikom revidenta).

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi sodbe strinja z razlogi v izpodbijani odločbi tožene stranke. Ugotavlja, da so bile določbe Zakona o kmetijskih zemljišč - ZKZ, ki se nanašajo na odobritev pravnega posla, pravilno uporabljene.

3. Revident vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje ali pa naj reviziji ugodi tako, da pravni posel odobri. Dovoljenost revizije utemeljuje s sklicevanjem na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pri stvarnem vložku v osnovni kapital gospodarske družbe ni potrebna odobritev pravnega posla po ZKZ. Velja enako kot pri darilu. Odobritev je potrebna samo v primeru prodaje, ne pa v primeru drugačnega razpolaganja s kmetijskim zemljiščem.

4. Odgovori na revizijo niso bili vloženi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. To pa, kot izhaja iz revizijskih navedb, je vprašanje, ali pomeni vložitev stvarnega vložka v gospodarsko družbo promet s kmetijskimi zemljišči ali ne. Presoja dovoljenosti revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revizija tudi uveljavlja, zato ni bila potrebna.

7. Po presoji revizijskega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča pravilna. V drugem odstavku 17. člena ZKZ je navedeno, da promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami teče po postopku in na način, določen s tem zakonom, če ni glede predkupne pravice kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij z drugim zakonom določeno drugače. Za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami pa se po tem zakonu šteje pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in v drugih primerih, ki jih določa ta zakon (prvi odstavek 17. člena ZKZ).

8. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da v navedenih določbah ZKZ ni določeno, da se za promet šteje le odplačni pravni posel. Za promet s kmetijskimi zemljišči se tudi po presoji revizijskega sodišča šteje vsaka pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom med živimi, pravni posel pa je na podlagi prvega odstavka 19. člena ZKZ predmet odobritve s strani upravne enote. Odobri pa ga, če je promet izpeljan v skladu z določbami ZKZ. V drugem odstavku 19. člena ZKZ so taksativno naštete izjeme od splošnega načela, da je pravni posel s kmetijskimi zemljišči treba odobriti. V šestih alinejah so navedene izjeme, v katerih primerih odobritev ni potrebna, pač pa izdaja potrdila o tem (tretji odstavek 22. člena ZKZ). Med taksativno naštetimi izjemami ni naveden primer „izročitve stvarnega vložka v osnovni kapital gospodarske družbe“ niti „uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem“.

9. V obravnavanem primeru je tožeča stranka zaprosila za izdajo potrdila, da ni potrebna odobritev pravnega posla, in sicer pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dne 30. 5. 1997. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da bi se revident, če bi upravna enota odobrila navedeni pravni posel, lahko vpisal kot lastnik kmetijskih zemljišč v zemljiško knjigo. Z vpisom bi pridobil lastninsko pravico. Vendar v obravnavanem primeru ne gre za pravni posel, za katerega bi bila po ZKZ dopustna odobritev, niti za posel, za katerega odobritev ne bi bila potrebna (in bi bilo mogoče izdati potrdilo po tretjem odstavku 22. člena ZKZ), zato je bila zahteva revidenta tudi po mnenju revizijskega sodišča pravilno zavrnjena.

10. S pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem se praviloma skuša zemljiškoknjižno stanje „urediti“ glede na predhodno sklenjene pogodbe, ki niso bile zemljiško realizirane. S tako pogodbo se skuša skrajšati postopek vpisa v zemljiško knjigo. Pogoj pa je seveda, da so vse pogodbe (celotna veriga pogodb, tudi prodajna pogodba med V. in N. T. z dne 23. 5. 1990 in dodatkom z dne 2. 8. 1990 ter pogodba med N. T. in revidentom o vstopu družbenikov v družbo z dne 18. 4. 1992) sposobne za vpis v zemljiško knjigo in da so vsakem primeru izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za prodajo zemljišč zahtevajo predpisi.

11. V obravnavanem primeru pa pogodba o vložitvi stvarnega vložka v gospodarsko družbo (pri čemer so predmet vseh pravnih poslov ista kmetijska zemljišča) ureja promet s kmetijskimi zemljišči, kot je to opredeljeno v ZKZ, saj prihaja do sprememb lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, od posameznika na gospodarsko družbo. Za tak promet pa odobritev pravnega posla po ZKZ ni dopustna, niti ne gre za izjeme od obvezne odobritve, določene v drugem odstavku 19. člena ZKZ. Materialno pravo (določbe ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči) so bile zato v obravnavanem primeru pravilno uporabljene.

12. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.