Jedro

Po 24. členu ZŽNPO koncedent v predhodnem postopku oceni potrebo po žičniški napravi, pri čemer upošteva javni interes, primernost in ustreznost lokacije, zmogljivost naprave, ekonomičnost, dostopnost in zagotovljenost parkirnih mest. Predhodni postopek temelji na analizi ekonomskih, pravnih, tehničnih, okoljevarstvenih in drugih pogojev za izvedbo projekta. Na njegovi podlagi koncedent ugotovi obstoj ali neobstoj potrebe po žičniški napravi.

Odločitev o obstoju ali neobstoju potrebe po žičniški napravi sama po sebi ne ustvarja pravic, obveznosti ali pravnih koristi za fizične ali pravne osebe, niti ne posega v njihov pravni položaj. Pravice stranke nastanejo šele v nadaljnjih postopkih, ko koncedent odloča o podelitvi koncesije na podlagi javnega razpisa ali neposredno na podlagi vloge stranke.

To pa pomeni, da akt, izdan v predhodnem postopku, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, tudi sklep o ustavitvi takega postopka ni akt iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Iz enakega razloga tudi stroški, ki naj bi nastali v tem postopku, ne morejo biti predmet sodnega varstva v upravnem sporu zoper izpodbijani akt.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Tožnica s tožbo izpodbija 2. točko sklepa, s katero je toženka odločila, da v predhodnem postopku za ugotovitev obstoja zadostne potrebe po žičniških napravah niso nastali stroški postopka. Z neizpodbijano 1. točko sklepa je navedeni postopek ustavila. Toženka je tožnikovo pritožbo zavrnila.

2.Iz razlogov drugostopenjskega organa izhaja, da je bil predhodni postopek uveden zaradi tožnikove vloge z dne 3. 7. 2020, s katero je zahtevala sprejem koncesijskega akta po 26. členu Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO), ustavljen pa po spremembi tega zakona. Toženka meni, da tožnik ni upravičen do povračila stroškov ne po prvem ne po drugem odstavku 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožnik v tožbi uveljavlja, da toženka ni imela dejanske in pravne podlage za izvedbo predhodnega postopka. Navaja, da je bil predhodni postopek začet po uradni dolžnosti, saj ni podal predloga za njegov začetek, vanj ni privolil in mu je ves čas nasprotoval. Izpodbijanemu sklepu očita, da je neobrazložen in da so njegovi razlogi v nasprotju z izrekom. Predhodni postopek naj bi vodil župan, ki ne izpolnjuje pogojev za vodenje postopka po ZUP. Nezakonitost očita tudi sklepu občinskega sveta z dne 5. 5. 2021, s katerim je bila zavrnjena njegova zahteva za izločitev župana. Sodišču predlaga naj odpravi 2. točko izpodbijanega sklepa in odloči, da se mu povrnejo stroški postopka v višini 3.074,61 evrov, v primeru zamude z zakonskimi obrestmi. Podrejeno sodišču predlaga, naj zadevo vrne toženki v ponoven postopek. Uveljavlja povračilo stroškov sodnega postopka.

4.Toženka v odgovoru tožbi nasprotuje. Trdi, da tožnik v tožbi navaja razloge, podaja navedbe in predlaga dokaze, ki jih ni uveljavljal v pritožbi. Vztraja, da se je predhodni postopek vodil zaradi tožnikove vloge z dne 3. 7. 2020 in da je bil potreben. Trdi, da ugotavljanje javnega interesa iz 2. člena ZŽNPO ni upravni postopek, zaradi česar tudi ni podan izločitveni razlog iz 35. člena ZUP, niti ne gre za okoliščino, ki bi zbujala dvom o njegovi nepristranosti.

5.V pripravljalni vlogi tožnik vztraja pri tožbenih navedbah, toženki pa očita, da je njen ugovor nedovoljenih pritožbenih novot pavšalen.

6.Sodišče je v zadevi opravilo narok, na katerem je v okviru materialnega procesnega vodstva stranki opozorilo na vprašanje, ali je izpodbijani akt sploh upravni akt v smislu 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu.

7.Tožnik je v zvezi s tem navedel, da sta Ustavno sodišče in to sodišče postopek za podelitev koncesije obravnavala kot postopek, v katerem se izda posamični upravni akt. Da gre za upravni postopek, naj bi izhajalo tudi iz tega, da je toženka k sodelovanju v predhodnem postopku povabila le tožnika. Dodal je, da je Vlada Republike Slovenije njegovo zahtevo za pridobitev koncesije obravnavala po določbah ZUP ter izdala uredbo o koncesijskem aktu kot posamičnem pravnem aktu in odločbo o neposredni podelitvi koncesije, nato pa mu v podpis predložila koncesijsko pogodbo. Menil je tudi, da bi v primeru, če bi tožnik vložil vlogo o zainteresiranosti za graditev žičniških naprav in bi toženka odločila, da ni potrebe po graditvi teh naprav, moral imeti sodno varstvo zoper tako odločitev.

8.Toženka je navedla, da že iz zakonskih določb izhaja, da predhodni postopek ni upravni postopek.

K I. točki izreka

9.Tožba ni dovoljena.

10.V okviru predhodnega preizkusa tožbe sodišče preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe v upravnem sporu. Skladno z drugim odstavkom 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) mora sodišče na procesne predpostavke iz prvega odstavka istega člena paziti po uradni dolžnosti.

11.Po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

12.Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj. O zakonitosti drugih aktov sodišče v upravnem sporu odloča le, če tako določa zakon. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 pa se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

13.Izpodbijani sklep je bil izdan v predhodnem postopku, ki se je vodil na podlagi določb 2. podpoglavja III. poglavja (členi 23 do 25) ZŽNPO. Z njim je toženka ustavila predhodni postopek za ugotovitev obstoja zadostne potrebe po žičniški napravi in sklenila, da stroški postopka niso nastali.

14.Skladno s prvim odstavkom 24. člena ZŽNPO koncedent v predhodnem postopku na lastno pobudo ali na podlagi vloge o zainteresiranosti pravne ali fizične osebe oceni potrebo po žičniški napravi. Po tretjem odstavku navedenega člena ZŽNPO pri tej presoji upošteva javni interes iz 2. člena zakona, primernost lokacije, ustreznost lokacije in zmogljivosti žičniške naprave, ekonomičnost izrabe zmogljivosti naprave, dostopnost in ustrezno zagotovljenost parkirnih mest.

15.Iz povzetih določb ZŽNPO izhaja, da v predhodnem postopku (potencialni) koncedent na podlagi ustrezne študije oziroma elaborata preuči, ali so podani ekonomski, pravni, tehnični, okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo projekta gradnje žičniške naprave. Po izvedenem postopku koncedent bodisi ugotovi obstoj ali neobstoj potrebe po žičniški napravi. V tem postopku sprejeta pozitivna odločitev pa je podlaga za to, da koncedent začne z ustreznimi postopki za sprejem koncesijskega akta oziroma še pred tem (če je to potrebno) za sprejem oziroma spremembo prostorskega akta.

16.Odločitev o obstoju ali neobstoju potrebe po žičniški napravi ni odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe. Na tej podlagi po povedanem nihče ne pridobi pravic ali obveznosti niti se z odločitvijo o obstoju oziroma neobstoju potrebe po žičniški napravi ne poseže v pravni položaj posamezne fizične ali pravne osebe. Iz nadaljnjih zakonskih določb namreč izhaja, da se koncesija gradnje žičniške naprave podeli na podlagi javnega razpisa, v primerih, naštetih v ZŽNPO, pa tudi neposredno brez objave javnega razpisa na podlagi vloge stranke. O pravicah oziroma pravni koristi stranke zato koncedent odloča šele, ko odloča o podelitvi koncesije na podlagi javnega razpisa ali na podlagi vloge za neposredno podelitev koncesije.

17.Ker torej koncedent v predhodnem postopku ne odloča o pravici ali obveznosti oziroma pravni koristi fizične ali pravne osebe, za odločitev tudi ni pravno relevantno, ali se je predhodni postopek začel na toženkino pobudo ali na podlagi tožnikove vloge o zainteresiranosti. Tudi če bi se predhodni postopek začel na pobudo zainteresirane osebe, glede na pojasnjeno ureditev podelitve koncesije, odločitev o tem, da potreba po žičniški napravi ne obstoji, ni odločitev o pravici zainteresirane osebe.

18.Na drugačno presojo ne vpliva niti določba petega odstavka 24. člena ZŽNPO, po kateri o potrebi po žičniški napravi pristojni organ odloči z odločbo, saj je odločba upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu le, če je upravni organ z njo odločil o pravicah, obveznostih ali pravni koristi stranke. Obravnavani primer pa ni tak.

19.V tem upravnem sporu tožnik trdi, da je 3. 7. 2020 z vlogo z dne 1. 7. 2020 sprožil postopek za pridobitev koncesije za tam naštete vlečnice ter da je v njej predlagal podelitev koncesije na podlagi drugega odstavka 28. člena ZŽNPO. Z izpodbijanim aktom toženka ni odločila o tej tožnikovi vlogi, temveč o predhodnem postopku, ki je (kot rečeno) tekel na podlagi določb 2. podpoglavja III. poglavja ZŽNPO. To pa pomeni, da z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o tožnikovi pravici ali pravni koristi, ki jo uveljavlja z navedeno vlogo.

20.Tožnik se glede narave predhodnega postopka neutemeljeno sklicuje na sodbo tega sodišča I U 808/2021 ter sklepa Ustavnega sodišča U-I-222/08 in U-I-217/08. Ne Ustavno sodišče, ne Upravno sodišče se v navedenih sodnih odločbah nista opredeljevala do narave predhodnega postopka in v njem sprejete odločitve. Enako velja za tožnikovo sklicevanje na postopanje Vlade Republike Slovenije o njegovi vlogi za pridobitev koncesije. Tožnik namreč trdi, da je vlada na podlagi njegove vloge sprejela uredbo o koncesijskem aktu in izdala odločbo o neposredni podelitvi koncesije. Predmet presoje v tem upravnem sporu pa ni odločitev o koncesijskem aktu niti o podelitvi koncesije, saj toženka z izpodbijanim aktom (kot rečeno) ni odločila o tožnikovi vlogi s tako vsebino.

21.Po povedanem izpodbijani sklep ni bil izdan v postopku, v katerem je koncedent odločal o tožnikovih pravicah in obveznostih oziroma o njegovi pravni koristi v smislu 2. člena ZUP, niti v smislu 2. člena ZUS-1. Da bi bila zoper odločitev v predhodnem postopku dopustna tožba v upravnem sporu v smislu druge povedi prvega odstavka 2. člena ZUS-1, pa ni posebej določeno niti v ZŽNPO niti v katerem drugem zakonu.

22.Ker akt, izdan v predhodnem postopku, iz navedenih razlogov ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, tudi sklep o ustavitvi takega postopka ni akt iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Iz enakega razloga tudi stroški, ki naj bi nastali v tem postopku, ne morejo biti predmet sodnega varstva v upravnem sporu zoper izpodbijani akt.

23.Glede na navedeno je sodišče tožbo zoper izpodbijani akt zavrglo na podlagi 4. točke 36. člena ZUS-1, po katerem sodišče tožbo zavrže, če akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

K II. točki izreka:

24.Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------

12. člen ZŽNPO: "Graditev žičniških naprav je zaradi njihovega pomena za pospeševanje razvoja turizma in rekreativnih dejavnosti, za gospodarski in splošni družbeni razvoj manj razvitih in demografsko ogroženih območjih in zaradi smotrne ter okolju prijazne rabe prostora za postavitev žičniške naprave, v javnem interesu."

2Prim. drugi odstavek 31. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP).

3Gl. 25. člen ZŽNPO.

4Po tej določbi se brez objave javnega razpisa podeli koncesija za graditev žičniške naprave, ki je prometno povezana z že obstoječo žičniško napravo ali napravami, ali v primeru, da bodo uporabniki te žičniške naprave uporabljali smučišče oziroma druge rekreacijske površine oziroma objekte, ki jih je uredil koncesionar že obstoječih žičniških naprav.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4

Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb (2003) - ZŽNPO - člen 24

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.