Jedro

Ravnanje tožnice, ki je policijsko poročilo predložila šele po prvem naroku, se je pa nanj že pred tem sklicevala (oziroma predlagala sodišču, da opravi poizvedbe na policiji), je v skladu z določbo 286. čl. ZPP, ki določa, do kdaj mora stranka ponuditi dokaze.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pravilno glasi: ''1.Toženec D. D., Ljubljana, je dolžan odpreti dvoriščna vrata na parc. št. x, k.o. V., v 8 dneh od prejema sklepa, v bodoče pa se mu prepoveduje, da z zaklepanjem oziroma s podobnim ravnanjem ovira uporabo poti po navedeni parceli.

2. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v preostalem zavrnilnem delu potrdi.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: ''Tožnica od toženca, domnevnega lastnika poti, parc. št. x, k.o. V. v izmeri 286 m˛, zahtevam, da to pot z vratno zaporo sprosti, odpre za vsakokratne moje potrebe, pravice, temelječe na izvornih zapuščinskih listinah, darilne pogodbe in kupoprodajnih pogodbenih bremen. Tožnica zahtevam, tožbeni petitum, da pristojno sodišče v naslovu, izda tožencu prepoved motenja nujne poti, skladno z omenjenima temeljnima listinama, ne da bi jih ta pogojeval z nujo zemljiškoknjižne vknjižbe, nenadoma, v nekem trenutku, brez predhodne najavitve. Vknjižba ni nujni in potrebni pogoj za ohranjanje in veljavnost temeljnih pravic. Vrata mora takoj odpreti, sprostiti.'' Po odločitvi sodišča je tožnica dolžna tožencu povrniti njegove pravdne stroške v znesku 1.026,98 EUR.

(2) Zoper sklep se pritožuje tožnica, brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov. V pravočasni pritožbi, vloženi 21.8.2009, zavrača zaključke in obrazložitev sodišča, ki temelji na neresnicah in nepomembnostih. Navaja, da ji je bila s tem, ko je toženec vrata zaprl, odvzeta že ustanovljena služnost nujne poti. Dostopa do svoje nepremičnine nima, čeprav bi moralo biti to zagotovljeno vsaki nepremičnini. Omenja določbo 5., 34., in 35. čl. Stvarnopravnega zakonika ter 140. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ki so glavni postulati njenih zahtev, ki pa jih v izpodbijanem sklepu ni. Edini protidokaz toženčevim trditvam je policijski zapisnik, ki ga je mogoče pridobiti le preko sodišča, o čemer je bilo sodišče obveščeno. Sprašuje se, zakaj sodišče ni posredovalo pri pribavi tega dokumenta, ko je vendar vedelo za njegov pomen. Ne glede na to je tožnica dokument pridobila, sodišče pa se spreneveda, da je prepozen. Meni, da bi moralo sodišče toženca opozoriti o kršitvi že ustanovljene služnosti ter zahtevati ključ od dvoriščnih vrat. Opozarja, da ji nastaja škoda, ki znaša že 17.573 EUR.

(3) Dopolnitev pritožbe z dne 10.9.2009 (list. št. 159) je bila vložena po preteku pritožbenega roka, zato je ni bilo mogoče upoštevati.

(4) Tožena stranka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

(5) Pritožba je delno utemeljena.

(6) Sodišče prve stopnje je zahtevek, ki ga je opredelilo kot varstvo pred motenjem posesti (32. čl., Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002, SPZ), na podlagi izvedenega dokaznega postopka zavrnilo, ker tožnici ni uspelo dokazati, da je toženec preprečil uporabo poti po parc. št. X, k.o. V.. Listinam v prilogi A4 in A31, v katerih tožničin najemnik potrjuje, da so bila dvoriščna vrata zaklenjena (zaradi česar je tudi odpovedal najemno pogodbo), zaradi dvoma v verodostojnost podpisa ni sledilo. Potrdila policijske postaje L. V. (priloga A36, A42 oziroma A62), ki je bil predložen po prvem naroku, sodišče ni upoštevalo, saj je štelo, da je prepozen (286. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB3 s spremembami, ZPP). Drugih dokazov pa, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, tožnica ni ponudila.

(7) Stališču sodišča prve stopnje glede (ne)pravočasne predložitve policijskega poročila ni mogoče pritrditi in ga pritožba utemeljeno graja. Tožnica je namreč že v vlogi z dne 29.8.2008 (list. št. 55) predlagala, da sodišče opravi poizvedbe na policijski postaji L., ki je v maju 2008 posredovala zaradi spora v zvezi z uporabo poti. Njen predlog je sodišče očitno spregledalo, saj poizvedb ni opravilo in razlogov za to v obrazložitvi tudi ni navedlo. Ravnanje tožnice, ki je policijsko poročilo sicer predložila šele po prvem naroku, ki je bil opravljen 30.9.2008, in sicer z vlogo 27.11.2008 na list. št. 82 (in ne 26.2.2009, kot zmotno navaja sodišče), se je pa nanj že pred tem sklicevala, je v skladu z določbo 286. čl. ZPP, ki določa, do kdaj mora stranka ponuditi dokaze.

(8) Sodišče prve stopnje je z opustitvijo izvedbe tega dokaza zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. odst. 339. čl. ZPP), ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve. Iz policijskega potrdila namreč izhaja, da je oče tožnice dne 1.5.2008 na PP L. V. podal prijavo zaradi ograjenih vrat na dvorišču, na katerih je eden izmed lastnikov zamenjal ključavnico, s čemer najemnikom preprečuje dostop do sosednje parcele. Iz potrdila nadalje izhaja, da je dne 24.5.2008 toženec klical policijo, ker mu je solastnik G. z vrat odstranil nosilec za ključavnico. Na podlagi navedenega poročila, ki ga pritožbeno sodišče (ob upoštevanju narave javne listine, 224. čl. ZPP) v celoti sprejema, pritožbeno sodišče zaključuje, da je toženec omenjenega dne dejansko zaprl dvoriščna vrata in dotedanjim uporabnikom onemogočil uporabo poti, kot je to zatrjevala tožnica.

(9) Policijsko potrdilo je bilo vročeno nasprotni stranki (skupaj z vlogo z dne 6.4.2009, vročilnica pripeta k red. št. 60), tako da se je o njem lahko izrekla. Pritožbeno sodišče je zato opisano kršitev samo odpravilo brez pritožbene obravnave (3. alineja 1. odst. 358. čl. ZPP v povezavi s 1. odst. 347. čl. ZPP), na način, da je dokazno ocenilo listino in sprejelo drugačne dejanske zaključke v zvezi z motilnim ravnanjem.

(10) Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da so najemniki (družba H. d.o.o., najemna pogodba v prilogi A17) za dostop do najete nepremičnine uporabljali pot na parc. št. x, k.o. V.. Glede na to, da so bili najemniki kot neposredni posestniki neupravičeno moteni pri uporabi poti, je tožbeni zahtevek tožnice že zato utemeljen. Tožnica namreč tudi kot posredna posestnica uživa posestno varstvo, kot je že bilo pojasnjeno v razveljavitvenem sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 4629/2008 z dne 25.2.2008. Stališče sodišča prve stopnje, ki je svojo odločitev dodatno utemeljilo z dejstvom, da tožnica sama ni uporabljala poti (obrazložitev izpodbijane sodbe v točki (26) in (27)), je tako materialnopravno zmotno.

(11) Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo (355. čl. ZPP). V skladu z določbo 34. čl. SPZ, po kateri sodišče v primeru neutemeljenega motenja tožencu naloži vrnitev odvzete posesti in mu prepove nadaljnje motenje, je tožencu naložilo, da v (primernem) roku 8 dni (428. čl. SPZ) odpre dvoriščna vrata na parc. št. x, k.o. V. ter se v bodoče vzdrži takšnih in podobnih motilnih ravnanj. Glede na to, da je v posestnih sporih izključeno obravnavanje o pravici do posesti, je bil tožbeni zahtevek v preostalem delu, ki se nanaša na opisovanje podlage za uporabo poti, ter vknjižbo pravice v zemljiško knjigo, utemeljeno zavrnjen.

(12) Sklep sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče preizkusilo tudi z vidika kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), ki pa jih ni zasledilo.

(13) Na ostale pritožbene navedbe v zvezi z ustanovitvijo nujne poti ter nastalo škodo pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj za odločitev niso bistvene (1. odst. 360. čl. ZPP).

(14) Zaradi spremenjene odločitve o glavnem zahtevku je pritožbeno sodišče poseglo tudi v stroškovni del odločitve (1. odst. 154. čl. v zvezi s 2. odst. 165. čl. ZPP). Glede na to, da toženec v sporu ni uspel, tožnica pa povrnitve stroškov postopka ne zahteva (2. čl. ZPP), noben od njiju ni upravičen do njihove povrnitve.

(15) Tožnica ni priglasila niti stroškov pritožbenega postopka, zato odločitev o teh stroških odpade.