Jedro

ZST-1 v tretjem odstavku 18. člena določa, da se v primeru ko višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča (obravnavani primer), taksa, plačana za prejšnji postopek na nižji stopnji, všteje v takso za novi postopek na nižji stopnji. Resda je tožnik plačal sodno takso za prvo pritožbo, vendar se v skladu s citiranim členom všteva zgolj sodna taksa za postopek na nižji stopnji, ne pa tudi taksa za (ponovno vloženo) pravno sredstvo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da izrek na novo glasi: ,,Ugovoru tožeče stranke z dne 14. 7. 2012 zoper plačilni nalog z dne 10. 8. 2012 se ugodi in se plačilni nalog spremeni tako, da se glasi: ''Na podlagi 34. člena ZST-1 vas pozivamo, da v 15 dneh od vročitve opomina plačate neplačano oziroma premalo plačano sodno takso za pritožbo zoper sodbo z dne 6. 6. 2012 po tarifni številki 1121 v znesku 114,00 EUR.'' V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožeče stranke (v nadaljevanju tožnik) zoper plačilni nalog z dne 10. 8. 2012 (I. točka izreka) ter jo opozorilo na posledice, če odmerjene sodne takse za pritožbo ne bo plačala v roku 15 dni (II. točka izreka).

2. Zoper takšno določitev se po pooblaščencu pritožuje tožnik. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, ugotovi, da je taksa za pritožbo že plačana ter izpodbijani sklep razveljavi. Pojasni, da je sodišče prve stopnje enkrat že odločilo o tožbenem zahtevku, vendar je Višje sodišče v M. njegovi pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da prvostopenjsko sodišče napotkov Višjega sodišča ni upoštevalo in je še enkrat odločilo enako. Ker je bila sodna taksa za prvo pritožbo plačana, po njegovem ni taksne obveznosti za novo pritožbo. V izpodbijani odločitvi ''vidi ravnanje sodišča, ki je uperjeno v to, da bi tožnika preko zahteve po plačilu sodne takse za pritožbo še v drugo tako zrevoltiralo, da ta takse ne bi plačal, s tem pa bi samo izigralo razloge Višjega sodišča iz njegove odločbe v zvezi s prvo pritožbo zoper enako odločitev''. Opozori, da se po novem sodna taksa na vsaki stopnji, kadar gre za isto stranko, plača zgolj enkrat. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V skladu z določilom prvega odstavka 366. in 366.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri preizkusu slednjega je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje uporabilo napačni materialni predpis za odmero sodne takse.

5. V pravdni zadevi opr. št. P 77/2008 je sodišče prve stopnje s sodbo in sklepom z dne 6. 6. 2012 zavrnilo tožbeni zahtevek zoper prvotoženo stranko, zavrglo tožbo zoper drugotoženo stranko in ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Zoper takšno odločitev je tožnik dne 24. 7. 2012 vložil pritožbo, vendar ob tem ni plačal sodne takse, zato mu je sodišče slednjo odmerilo z nalogom za plačilo sodne takse z dne 10. 8. 2012, in sicer po prvem odstavku tar. št. 3 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) v znesku 114,94 EUR. Zoper plačilni nalog je tožnik vložil ugovor, katerega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Tožnik se z odločitvijo ne strinja.

6. Pritožnik ima prav, ko opozarja, da je sodišče ponovno odločalo o tožbenem zahtevku, vendar pa pritožbi v delu, kjer je navedeno, da tožnik v takem primeru ni dolžan ponovno plačati sodne takse za pritožbo, ni pritrditi. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v 39. členu določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona (1. 10. 2008), do njihovega pravnomočnega zaključka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, torej po ZST. Navedeno določbo je potrebno, kar pravilno pojasnjuje že sodišče prve stopnje, razlagati tako, da se v postopkih začetih pred uveljavitvijo ZST-1, glede vprašanja obstoja in višine taksne obveznosti uporablja ZST oziroma predpisi, ki so področje sodnih taks urejali pred tem dnem, glede vseh ostalih vprašanj, pa ZST-1.(1) Taksna obveznost tožnika je v skladu s 1. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastala z vložitvijo pritožbe, to je dne 24. 7. 2012. Po prehodni določbi prvega odstavka 42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZST-1A, veljavnega v času nastanka taksne obveznosti, se takse za postopke in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost do 31. 12. 2010, plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi, če ni v tem členu drugače določeno. Citirani člen v drugem odstavku predpisuje izjemo od tega pravila le za postopek in dejanja, za katera je bila taksa plačana do 31. 12. 2010, postopek ali dejanje pa bo opravljeno po 1.1. 2011, medtem ko za takso za postopek in dejanja glede katerih je nastala taksna obveznost po 1. 1. 2011, v citiranem členu ni predpisana izjema. Taksa za postopke in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost po 1. 1. 2011 in bo postopek ali dejanje opravljeno po 1. 1. 2011, se glede na citirano prehodno določbo ZST-1A plačuje po predpisih veljavnih v času nastanka taksne obveznosti in višini, določeni v njih, v obravnavanem primeru po ZST-1 s spremembami in dopolnitvami v ZST-1A in Taksni tarifi določeni v njem.

7. Po oceni sodišča druge stopnje sklicevanje sodišča prve stopnje na tarifno številko 3/I ni pravilno, pač pa se mora sodna taksa za tožnikovo pritožbo, glede na zgoraj navedeno pravno podlago, odmeriti na podlagi tarifne številke 1121 v zvezi s 16. členom ZST-1. Taksa za pritožbo upoštevajoč vrednost spornega predmeta tako znaša 114,00 EUR. V skladu z navedeno zakonsko določbo in novo višino sodne takse bo moralo prvostopenjsko sodišče po prejemu tega sklepa tožencu izdati in skupaj s sklepom vročiti še nov nalog za plačilo sodne takse.

8. Ugotoviti je, da je sodišče prve stopnje plačilni nalog za sodno takso za pritožbo izdalo v skladu z ZST (l. št. 53), kar je v nasprotju s citiranim členom ZST-1A. Med ZST in ZST-1 oziroma ZST-1A sicer obstajajo razlike v delu, v katerem je različno urejen postopek po nastanku taksne obveznosti, v zvezi s pravnimi sredstvi zoper nalog za plačilo sodne takse (26. člen ZST; 34. in 35. člen ZST-1 in kasneje noveliran 34.a člen), vendar različnost te ureditve na sicer pravilno odločitev sodišča prve stopnje ne vpliva. Namreč ne gre spregledati dejstva, da je tožnik, kljub odsotnosti pravilnega pravnega pouka, vložil pravočasen ugovor.

9. Neutemeljene pa so tožnikove navedbe o vračunanju že plačane sodne takse v novo odmerjeno sodno takso za pritožbo. ZST-1 v tretjem odstavku 18. člena določa, da se v primeru ko višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča (obravnavani primer), taksa, plačana za prejšnji postopek na nižji stopnji, všteje v takso za novi postopek na nižji stopnji. Resda je tožnik plačal sodno takso za prvo pritožbo, vendar se v skladu s citiranim členom všteva zgolj sodna taksa za postopek na nižji stopnji, ne pa tudi taksa za (ponovno vloženo) pravno sredstvo.

10. Ostale pritožbene navedbe, ki opozarjajo na možnost nepravilnih odločitev sodišč, so za obravnavani postopek nerelevantne.

11. Glede na vse zgoraj navedeno je pritožbi tožnika delno ugoditi ter sklep sodišča prve stopnje spremeniti kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa. V preostalem delu pa pritožbo zavrniti in v nespremenjenem obsegu potrditi sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP, II. točka izreka).

12. O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, ker jih tožnik ni priglasil. Op. št. (1): VSM sklep I Cp 2045/2009 z dne 17. 12. 2009.