Jedro

Na podlagi 18. člena ZMVN-1C se do vključno 31. 7. 2026 pri odločanju o premoženjskem stanju upravičenca do brezplačne pravne pomoči še vedno uporabljajo podatki, ki so za nepremičnine evidentirani v registru nepremičnin na dan 26. 3. 2020, in ne nove posplošene vrednosti nepremičnin, ugotovljene v letu 2025.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 1999/2025 z dne 19. 11. 2025 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju tožena stranka) je z odločbo opr. št. Bpp 1999/2025 z dne 19. 11. 2025 odločil, da se prošnja tožnika kot prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi in zastopanja v zadevi opr. št. I 1739/2025, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.

3.Na podlagi navedb v prošnji in poizvedb, opravljenih po uradni dolžnosti, je tožena stranka ugotovila, da je tožnik lastnik nepremičnine z ID znakom parcela ...-236, ki v naravi predstavlja zemljišče s stavbo št. ..., z bivalno površino 75,1 m2, kjer prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče. Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) znaša posplošena tržna vrednost parcele št. ...-236 8.060,00 EUR, vrednost stavbe št. ... pa 120.200,00 EUR. Tožena stranka je tožniku z dopisom z dne 17. 10. 2025 dala možnost, da se izjavi glede navedenih okoliščin, vendar tožnik v danem roku na poziv ni odgovoril.

4.Ob upoštevanju posplošene tržne vrednosti stanovanjske stavbe v lasti tožnika v višini 120.200,00 EUR in ugotovitve, da v njej prebiva sam, uporabna površina pa znaša 75,1 m2, kar presega vrednost primernega stanovanja za enega člana gospodinjstva (60 m2), je tožena stranka utemeljila, da je uporabna površina primernega stanovanja presežena za 15,1 m2. Upoštevana vrednost presežka tako znaša 32.228,04 EUR, in sicer je izračunana po formuli (120.200,00:75,1) x 15,1 = 24.168,04 EUR + 8.060 EUR, kolikor znaša vrednost parcele. Ker upoštevana vrednost tožnikovega premoženja presega zakonski cenzus 23.716,32 EUR, je tožena stranka zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila.

5.Zoper navedeno odločbo tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu iz razloga nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Meni, da izpodbijana odločba krši z Ustavo RS zagotovljeno pravico do sodnega varstva ter načelo pravne in socialne države, kakor tudi ustavno pravico do pravnega sredstva, pravico do obrambe v postopku o prekrških in pravico do enakosti v postopku.

6.Tožnik navaja, da je tožena stranka napačno in nepravilno uporabila podatke o ocenjevanju posplošene tržne vrednosti nepremičnine, saj je upoštevala novo posplošeno tržno vrednost nepremičnine, ki je pričela veljati v letu 2025. Na podlagi 18. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1C) je namreč za potrebe ugotavljanja materialnega položaja predpisano upoštevanje posplošene tržne vrednosti nepremičnine, določene na dan 26. 3. 2020. Tožena stranka bi torej morala upoštevati "staro" posplošeno vrednost, veljavno do 31. 3. 2020, ki je za tožnikovo nepremičnino znašala 87.556,00 EUR, kar pomeni, da ni presegla vrednosti 120.000,00 EUR.

7.Po mnenju tožnika bi morala tožena stranka tudi sicer kot presežek upoštevati zgolj 200,00 EUR, nikakor pa ne na podlagi sporne metodologije obračunavati vrednosti celotne nepremičnine. Poleg tega pa ugotovljena vrednost 120.200,00 EUR upošteva celotno kvadraturo hiše in ne zgolj uporabne površine stanovanja.

8.Tožnik nadalje navaja, da njegov mladoletni sin A. A. že vse od februarja 2025 naprej neprestano živi pri njemu in ima tudi prijavljeno začasno prebivališče. V nepravdnem postopku, vodenim pod opr. št. N 44/2025 pred Okrožnim sodiščem na Ptuju, je bilo namreč z začasno odredbo določeno, da so stiki otroka z materjo od marca 2025 do 15. 12. 2025 potekali pod nadzorom Centra za socialno delo Spodnje Podravje, Enote Ptuj. Na podlagi novega sklepa o začasni odredbi z dne 12. 12. 2025 ima mati sedaj določene stike s sinom zgolj ob sredah popoldne, ob 19.00 uri pa ga mora vrniti na naslov tožnika. Poleg tega ima tožnik v okviru skupnega starševstva določene stike z mladoletno hčerko B. B., ki vsebinsko potekajo vsak teden. Posledično ne drži ugotovitev tožene stranke, da hišo uporablja sam.

9.Tožnik tako predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki.

10.Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

11.Tožba je utemeljena.

12.Med strankama ni sporno, da je tožnik lastnik nepremičnine z ID znakom parcela ...-236/2, ki v naravi predstavlja zemljišče s stavbo št. ..., z bivalno površino 75,1 m2, kjer prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče. Sporno pa je vprašanje, ali je tožena stranka pravilno upoštevala novo posplošeno tržno vrednost tožnikove nepremičnine v višini 120.200,00 EUR, kot je bila ugotovljena v letu 2025, ali bi morala na podlagi 18. člena ZMVN-1C upoštevati vrednost nepremičnine v višini 87.556,00 EUR, ki je bila evidentirana v registru nepremičnin na dan 26. 3. 2020, kot zatrjuje tožnik . Kot sporno tožnik izpostavlja tudi metodologijo za izračun vrednosti premoženja. Prav tako je sporno vprašanje, ali je tožena stranka pravilno ugotovila, da v navedeni nepremičnini prebiva tožnik sam ali pa bi morala pri ugotavljanju števila oseb upoštevati tudi njegovega mladoletnega sina A. A., ki pri njem dejansko prebiva.

13.Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), po katerem se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Skladno s prvim odstavkom 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (t. j. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS). V skladu s tem določilom ZBPP je tožena stranka navedla pravilno pravno podlago dveh zakonov, ki urejata navedeno materijo, in sicer Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) in ZUPJS. V skladu z določbo 27. člena ZSVarPre se brezplačna pravna pomoč, ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev, ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ter katerega vrednost dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka , to je 23.716,32 EUR. To pomeni, da prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje ali prihranke, ki presegajo navedeno vrednost.

14.Skladno s 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja. Navedena določba 18. člena ZUPJS je bila korigirana s 5. členom ZSVarPre-E, ki velja od 1. 2. 2017 (Uradni list RS, št. 88/2016 z dne 30. 12. 2016) in se je začel uporabljati 1. 2. 2017, in ki določa, da se ne glede na 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višine 120.000,00 EUR.

15.V prvem odstavku 18. člena ZMVN-1C (prehodne in končne določbe), ki se je začel uporabljati z dnem 11. 12. 2024, je določeno, da se za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, v skladu z zakonom, ki ureja pravice iz javnih sredstev, in z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, kot vrednost nepremičnega premoženja upošteva posplošena tržna vrednost, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, kot je nepremičninam v registru nepremičnin določena na dan 26. marca 2020, in kot podatki o nepremičninah upoštevajo podatki, ki so za nepremičnine evidentirani v registru nepremičnin na dan 26. marca 2020. Drugi odstavek 18. člena ZMVN-1C pa določa, da se vrednost nepremičnega premoženja, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upošteva od dneva pripisa posplošenih vrednosti v evidenco vrednotenja na podlagi uredbe iz 20. člena tega zakona, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20), do vključno 31. julija 2026.

16.Iz Poročevalca k 18. členu ZMVN-1C izhaja, da bodo zaradi občutnih sprememb na trgu nepremičnin nove posplošene vrednosti nepremičnin, ki bodo v evidenco vrednotenja pripisane spomladi leta 2025, bistveno odstopale od obstoječih posplošenih vrednosti, na podlagi katerih so bila postavljena pravila upoštevanja teh nepremičnin pri ugotavljanju materialnega položaja v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev in se še vedno uporabljajo v teh postopkih. Zaradi navedenega je treba v ZUPJS in ZSVarPre preveriti ustreznost premoženjskih cenzusov in jih po potrebi prilagoditi, za kar je potreben določen čas. Uporaba novih posplošenih vrednosti nepremičnin za ugotavljanje pravic iz javnih sredstev se zato zamakne do 31. julija 2026, s čimer se omogoči prilagoditev premoženjskih cenzusov v področni zakonodaji. Do tedaj pa se še vedno uporabljajo podatki, ki so za nepremičnine evidentirani v registru nepremičnin na dan 26. marca 2020.

17.Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da tožena stranka na dan odločanja, t. j. 19. 11. 2025, ni imela zakonske podlage, da pri odločanju o premoženjskem stanju tožnika upošteva novo posplošeno vrednost nepremičnine, kot je bila ugotovljena v letu 2025 (120.200,00 EUR), temveč bi morala na podlagi prvega in drugega odstavka 18. člena ZMVN-1C upoštevati vrednost nepremičnine, ki je bila evidentirana v registru nepremičnin na dan 26. 3. 2020.

18.Sodišče tako zaključuje, da je tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe nepravilno uporabila določbo prvega in drugega odstavka 18. člena ZMVN-1 oziroma je sploh ni upoštevala, zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo v skladu s četrtim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

19.V ponovljenem postopku bo tožena stranka morala upoštevati podatke, ki so za tožnikovo nepremičnino evidentirani v registru nepremičnin na dan 26. 3. 2020, in ob presoji ostalih zakonskih pogojev ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

20.Ker je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka pri ugotavljanju vrednosti tožnikovega premoženja nepravilno upoštevala novo posplošeno vrednost nepremičnine, ugotovljeno v letu 2025, medtem ko vrednost tožnikovega nepremičnega premoženja, ki je evidentirana na dan 26. 3. 2020 (t. j. 87.556,00 EUR), ne presega zakonskega cenzusa, se do preostalih tožbenih navedb ni posebej opredeljevalo, saj glede na določbo 1. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS v zvezi s 5. členom ZSVarPre (več) niso relevantne.

21.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga zastopa pooblaščeni odvetnik, upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z 22 % DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

22.Obresti od zneska stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

23.Sodišče je na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v postopku pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

------------------------------- 1. Gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, zaradi česar tožnik (čeprav teh navedb ni podal že v upravnem postopku) po presoji sodišča s tozadevnimi navedbami ni prekludiran. Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 1/2023 z dne 14. 1. 2026. 2. Osnovni znesek minimalnega dohodka je na dan odločanja znašal 494,09 EUR. 3. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, EPA 1682-IX. 4. Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.

Zveza:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (2024) - ZMVN-1C - člen 18, 18/1, 18/2 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 18, 18/1, 18/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.