Jedro

Prva pripravljalna vloga tožnika je bila za postopek potrebna, saj gre za pripravljalni spis, ki je bil zelo obsežen, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da se tožnik sklicuje na stališče v vzorčnem postopku, na potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 241,07 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi in da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa, ki se nanaša na tožniku priznane stroške postopka, vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da pri odločanju o tem, kateri stroški se povrnejo stranki sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Merilo potrebnih stroškov se nanaša na njihovo objektivno smotrnost in za postopek nepotrebnih stroški niso le stroški, ki so popolnoma pretirani ali odvečni za postopek, temveč tudi stroški, ki se zdijo koristni le z upnikovega vidika, objektivno gledano pa niso pripomogli k uspehu postopka. Pri tem se tožena stranka sklicuje na sodno prakso (sklep VSL opr. št. I Cpg 1257/2011 z dne 17. 2. 2012, sklep VSM opr. št. I Ip 295/2017, sklep VSL opr. št. I Ip 2888/2013 z dne 24. 9. 2013 itd.). Po mnenju tožene stranke za potrebnost oziroma utemeljenost stroškov ne zadošča, da so stroški potrebni, da bi se dosegel končni uspeh v postopku, ampak morajo biti tudi v pravilnem razmerju s procesnim ciljem, biti morajo torej smotrni. Tožena stranka je že v pripravljalni vlogi z dne 17. 1. 2018, v zvezi s prvo in drugo pripravljalno vlogo tožeče stranke, natančno obrazložila svoj ugovor nepotrebnosti vlog in posledično stroškov zanju in ga utemeljevala prav s tem, da tožeča stranka načelu vestnosti in poštenja ni sledila, pač pa je nasprotno podajala pripravljalne vloge zgolj zato, da bi povečala obseg stroškov. Vloga se lahko šteje kot potrebna, če si stranka z njo uspešno zagotovi varstvo svojih pravic. Tožeča stranka s ponavljanjem, kar je predmet spora oziroma kaj so sporna vprašanja (1. točka III. točke vloge), ki jih je tožena stranka navedla že v 1. točki odgovora na tožbo in sicer zapisala, da je nesporno, da je tožnik delal v neenakomerno razporejenem delovnem času, ni z ničemer pripomogla k odločitvi sodišča v tej zadevi. Bistvo je, da tudi če tožeča stranka prve pripravljalne vloge ne bi podala, zanjo ne bi nastale nobene negativne posledice. Sodna praksa je tudi že izrecno opredelila kot nepotrebno vlogo, v kateri se na široko povzema navedbe iz vzorčnem postopku izdanih odločb (sklep VDSS opr. št. Pdp 465/2011 z dne 16. 6. 2011). Sodišče si mora prizadevati, da se postopek opravi s čim manjšimi stroški. Prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo, zakaj naj bi bila vsebina prve pripravljalne vloge tožeče stranke potrebna in posledično stroški zanjo, prav tako ne, zakaj je utemeljeno priznalo 50 točk za umik tožbe, ki ga je moč podati z enim stavkom in zanj torej zadostuje že neobrazložen dopis sodišču, zato je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala trditve tožene stranke v pritožbi in navedla, da je toženka tista, ki je povzročila predmetni spor, ker je tožniku kršila temeljne pravice iz delovnega razmerja, da je potrebovala dve leti od vložitve tožbe za poplačilo vtoževanega zneska, da obremenjuje sodišče v tem postopku z nepotrebnim zavlačevanjem z dolgoveznimi in materialnopravnimi zmotnimi vlogami in pritožbami in ne drži, da tožeča stranka in njen pooblaščenec postopka zavlačujeta postopek. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V predmetni zadevi je tožnik dne 19. 12. 2017 umaknil tožbo, vloženo dne 3. 2. 2016 zaradi neplačanega dodatka za delo preko polnega delovnega časa. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku povrniti potrebne stroške postopka v znesku 241,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila. Tožena stranka nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da so bili stroški prve pripravljalne vloge tožnika z dne 28. 6. 2017 potrebni stroški, saj meni, da ta vloga za postopek ni bila potrebna.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta bistvena kršitev je podana, če ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sklepa nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom ali, če sploh nima razlogov ali v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali pa so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. Takih pomanjkljivosti izpodbijani del sklepa nima, sodišče prve stopnje je namreč ustrezno obrazložilo, katere stroške postopka je priznalo tožniku kot potrebne stroške, v zvezi s stroški prve pripravljalne vloge pa je navedlo, zakaj je štelo, da gre za potrebne stroške, prav tako pa je s sklicevanjem na tarifno številko Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/15) ustrezno obrazložilo, zakaj je tožniku priznalo 50 točk za umik tožbe.

8. Sodišče prve stopnje se je na ustrezen način opredelilo do vseh trditev tožene stranke, ki se nanašajo na pravno pomembna dejstva tudi o tem, da je strošek prve pripravljalne vloge potreben strošek. Tožena stranka s sklicevanjem na vrsto odločb različnih sodišč skuša dokazati, da strošek prve pripravljalne vloge tožnika ni bil potreben. Večina citiranih odločb se nanaša na bistveno drugačna dejanska stanja, zato v predmetni zadevi ne pridejo v poštev (zlasti to velja za odločbe, ki se nanašajo na potrebnost stroškov v izvršilnem postopku). V zvezi z odločbo VDSS opr. št. Pdp 465/2011, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba spregledala, da je šlo za strošek sestave pripravljalne vloge, s katero je stranka predlagala le nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi izvedbe vzorčnega postopka, o čemer sodišče odloči po uradni dolžnosti po pravnomočnosti sodbe, izdane v vzorčnem postopku.

9. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bila prva pripravljalna vloga tožnika za postopek potrebna, saj gre za pripravljalni spis, ki je bil zelo obsežen, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da se tožnik sklicuje na stališče v vzorčnem postopku, na potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva. Tožnik je v navedenem pripravljalnem spisu predlagal tudi dokaze.

10. Sodišče prve stopnje je ustrezno obrazložilo tudi priznanje stroška za umik tožbe in ga pravilno odmerilo v višini 50 točk. Navedlo je ustrezno pravno podlago in sicer 4. točko tar. št. 19 OT. Zavzemanje tožene stranke, da bi se za umik tožbe priznalo manj kot 50 točk nagrade je neutemeljeno, saj iz navedene tarifne številke izhaja, da je to najnižja postavka za sestavljanje vlog, za dokazne predloge in druge vloge.

11. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep v izpodbijanem delu (366. člen v povezavi z 2. točko 365. člena ZPP).

13. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).