Jedro

Glede na to, da je bila pritožba vložena po izteku zakonsko določenega roka, je sodišče prve stopnje presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnik ni izkazal upravičenega razloga za vložitev pritožbe, ki jo je vložil tožnik sam po izteku zakonsko določenega roka, saj je bila sodna odločba pravilno vročena le njegovemu pooblaščencu- odvetniku, ki pa v 15-dnevnem zakonskem roku pritožbe ni vložil. Ker je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje predlagan iz očitno neupravičenega razloga, ga je bilo potrebno na podlagi drugega odstavka 120. člena ZPP zavrniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik po skrbniku iz vseh pritožbenih razlogov in zaradi kratenja pravic iz 25. člena Ustave Republike Slovenije. V pritožbi navaja, da prvostopenjsko sodišče ni spoštovalo temeljnih človekovih pravic in predpisov, predvsem pravice enakih možnosti, nadalje ni upoštevalo tožnikove procesne, pravdne in finančne nesposobnosti. Iz psihiatričnih izvidov, ki se nahajajo v spisih, o zadevah, o katerih je že odločalo sodišče, jasno izhaja, da je tožnik že od leta 1995 dalje procesno, pravdno in finančno nesposoben. Kljub temu pa sodišče do sedaj nikoli ni uporabilo določb iz 4. poglavja Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Zaradi absolutnih bistvenih kršitev postopkovnih pravil so vse dosedanje odločitve naslovnega sodišča nične. Sodišče tudi ni spoštovalo težke bolezni in posledično nesposobnosti sedaj pokojnega odvetnika A.A. Do zamude pri vložitvi pritožbe ne bi prišlo, če bi sodišče spoštovalo pravila vročanja. Po ZPP se sodne odločbe, zoper katere je dovoljeno pravno sredstvo, vroča tudi osebno strankam, ne samo pooblaščencem. Sodišče prve stopnje je tudi napačno ugotovilo, da naj bi bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zamujen. Šestmesečni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje se je namreč iztekel na ponedeljek 27. 4. 2009, ko je bil dela prost dan. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in ugodi pritožbi, vloženi zoper nično in nepravilno sodbo št. Ps 3274/2006 z dne 24. 9. 2008 oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, s tem da bo o zadevi odločal spremenjen senat. Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi ter tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo niti materialnega prava, niti postopkovnih določb, na kar pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je sodišče s sodbo in sklepom opr. št. Ps 3274/2006 z dne 24. 9. 2008 zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 19. 10. 2006 ter da se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek, da je tožena stranka tožniku dolžna plačati nadomestilo v višini 10.432,00 EUR in mu povrniti stroške postopka. Zavrnilo je tudi zahtevek za oprostitev plačila sodnih taks. Navedena sodna odločba je bila vročena odvetniku, ki je zastopal tožnika v postopku pred sodiščem prve stopnje. Iz vročilnice, ki se nahaja v dokumentaciji sodnega spisa je razvidno, da je bila sodna odločba odvetniku vročena 27. 10. 2008. Tožnik pa je sam dne 28. 4. 2009 pri sodišču prve stopnje podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje in istočasno vložil pritožbo zoper sodbo in sklep opr. št. Ps 3274/2006 z dne 24. 9. 2008. Glede na to, da je bila pritožba vložena po izteku zakonsko določenega roka, je sodišče prve stopnje presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje.

ZPP v prvem odstavku 116. člena določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče naj njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. V drugem odstavku 117. člena ZPP je nadalje določeno, da se predlog mora vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. V tretjem odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje.

Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal upravičenega razloga za vložitev pritožbe po izteku zakonsko določenega roka. Bistveno pri tem je, da je bila sodna odločba vročena njegovemu odvetniku 27. 10. 2008, ki pa v zakonitem 15 dnevnem roku zoper sodno odločbo ni vložil pritožbe. Sodišče je pravilno vročalo sodno odločbo, saj v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, se skladno s prvim odstavkom 137. člena ZPP, sodna pisanja vročajo pooblaščencu, ne pa tudi sami stranki in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Iz poizvedbe, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje pri Odvetniški zbornici Slovenije je tudi razvidno, da je bil odvetnik šele z 28. 12. 2008 zaradi smrti izbrisan iz seznama odvetnikov ter da je njegove zadeve prevzela druga odvetnica. To pa je bilo kar dva meseca po prejemu že citirane sodne odločbe.

Glede pritožbenih navedb, da je bilo tožnikovo zdravstveno stanje že od leta 1995 dalje tako, da je bil procesno, pravdno in finančno nesposoben, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je bila tožniku na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, ki je postal pravnomočen dne 10. 10. 2012, zaradi psihičnih težav šele tedaj odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, kot to navaja že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Ker je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje predlagan iz očitno neupravičenega razloga, je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi drugega odstavka 120. člena ZPP, predlog zavrnilo. Sodišče se pri tem niti ni spuščalo v vprašanje, ali je bil prekoračen subjektivni oziroma objektivni rok za vložitev predloga, kot je le-ta določen v 117. členu ZPP in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 356. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.