11. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata 23. maja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 225/2005 z dne 17. 1. 2006 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1514/2004 z dne 18. 11. 2004 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Delovno sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku pritožnika in toženi stranki naložilo plačilo odpravnine v znesku 79.409 SIT z zamudnimi obrestmi od 30. 12. 1999 dalje. Višji zahtevek tako glede odpravnine kot zamudnih obresti pa je zavrnilo. Zoper navedeno odločitev sta se pritožila pritožnik in njegov pooblaščenec. Pritožbo pooblaščenca je sodišče zaradi neplačila sodne takse štelo za umaknjeno. Pritožbo pritožnika pa je Višje delovno in socialno sodišče zavrnilo (sodba iz 2. točke izreka tega sklepa). Zoper navedeno odločitev je pritožnik vložil revizijo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, ker vrednost spornega predmeta ne dosega revizijske vrednosti po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP) in ker jo je pritožnik v nasprotju s 86. členom ZPP vložil sam. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje zavrnilo in potrdilo sklep o zavrženju revizije. Zoper navedeni sklep je pritožnik ponovno vložil revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno, ker je pritožnik ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik (sklep iz 1. točke izreka tega sklepa).

Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 14. in 22. člena Ustave. Navaja, da izpodbija višino odpravnine, ki je bila dosojena v nasprotju s 36.f členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – ZDR). Sodišču očita tudi, da ni upoštevalo indeksne klavzule pri obrestni dolžnosti tožene stranke.

Sklep Vrhovnega sodišča se nanaša le na procesno vprašanje dopustnosti revizije, ne pa na vsebinsko odločitev o zahtevku pred sodiščem druge stopnje. Preizkus ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča se mora zato omejiti na vprašanje, ali je bila z zavrženjem revizije kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Razlogov v tej smeri ustavna pritožba ne vsebuje, zato s sklepom Vrhovnega sodišča očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik. Ustavne pritožbe zoper ta sklep Ustavno sodišče zato ni sprejelo (1. točka izreka tega sklepa).

Razlogi ustavne pritožbe se nanašajo na vsebinsko odločitev o zahtevku, na kar se nanaša sodba sodišča druge stopnje. Vendar ustavna pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena, ker je prepozna. V skladu z 52. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo treba vložiti v roku 60 dni od vročitve izpodbijanega akta. Z vložitvijo nedovoljene revizije si pritožnik tega roka ni varoval. Ker je torej ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča prepozna, jo je Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka tega sklepa).

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan