Jedro

Pravilnost odločitve je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je sredstva (namesto) toženca zalagala tožnica ali kdo drug, kot je trdil toženec.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani I. in IV. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Sicer se pritožba v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (III. točka izreka), zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da je dolžan tožnici plačati 3.458,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 4. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka), v presežku je zavrnilo tožbeni zahtevek (II. točka izreka), zavrnilo je pobotni ugovor toženca (III. točka izreka) in tožencu naložilo, da tožnici plača njene pravdne stroške v znesku 399,55 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper I., III. in IV. točko izreka sodbe se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, vse s stroškovno posledico. Sodba zmotno zaključi, da je tožničin tožbeni zahtevek utemeljen že samo zato, ker tožencu ni uspelo dokazati, da bi v spornem obdobju sam skrbel za preživljanje otrok. Gre za verzijsko terjatev tožnice kot matere otrok, zato je tisti, ki takšen zahtevek uveljavlja, dolžan dokazati, da je imel izdatke s preživljanjem ter da so bili ti izdatki potrebni. Toženec je že med postopkom pred sodiščem prve stopnje opozarjal, da tožnica ni uspela dokazati izdatkov, ki naj bi jih imela s preživljanjem otrok namesto toženca. Ob zaslišanju (narok 2. 12. 2014) je sama povedala, da ni imela ničesar razen socialne pomoči in da je bila v resnici njena mati tista, ki je poleg tega, da je tožnici posodila denar, plačevala stroške za otroka. Tudi hči pravdnih strank A. A. je povedala (narok 14. 4. 2015), da je tožničina mama kupovala otrokoma tudi šolske potrebščine. Toženec je ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje opozarjal, da tožnica v spornem obdobju ni bila sposobna nuditi niti toliko, kolikor je preživninskega bremena odpadlo nanje, kaj šele, da bi lahko zalagala (še) kakršnakoli sredstva zanj. Sodba se do teh toženčevih navedb ni opredelila. Sodba neutemeljeno zavrne toženčev pobotni ugovor. S Sporazumom o obsegu in delitvi skupnega premoženja SV-53/11 z dne 21. 1. 2011, sta pravdni stranki uredili medsebojna premoženjska razmerja glede premoženja, pridobljenega v času trajanja njune zakonske zveze. Dogovorila sta se tudi, da bosta nadaljevala z odplačevanjem tistih kreditov, ki sta jih odplačevala ob podpisu tega sporazuma. Kredit podjetja ..., ki je predmet toženčevega pobotnega ugovora v tej pravdi, ni bil kredit nobene od pravdnih strank. Kredit je vzela gospodarska družba, toženec je kredit banke ... odplačeval kot (soporok) in ne v kakšni drugi vlogi, kot napačno razloguje sodba. Upravičen je od tožnice kot soporokinje zahtevati povrnitev tistega dela, ki je odpadel nanjo (1033. člen Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ). Podobno pravico bi toženec imel tudi v primeru, če bi sporen kredit res izviral iz skupnega premoženja. Zakonec, ki plača skupni dolg iz posebnih sredstev, ima pravico od drugega zakonca zahtevati povračilo tistega, kar presega njegov del dolga (tretji odstavek 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR).

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Zavrnilni del sodbe (II. točka izreka) je postal pravnomočen, ker se tožnica ni pritožila.

6. Po določbi 133. člena ZZZDR, na kateri temelji tožbeni zahtevek tožnice, sme tisti, ki je imel izdatke zaradi preživljanja neke osebe, s tožbo zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki jo je dolžan preživljati, kolikor so bili ti izdatki potrebni.

7. Sodba, ki v pretežni meri ugodi tožbenemu zahtevku tožnice, zavzame stališče, da je tožnica (razen za zneske, za katere je toženec dokazal, da jih je plačal) za vtoževano obdobje, to je od novembra 2010 do decembra 2011, upravičena do povrnitve stroškov, ki jih je namesto toženca zalagala za skupna otroka. Zavzeto stališče temelji na ugotovitvi, da toženec ni uspel dokazati, da bi v vtoževnam obdobju pokrival potrebe otrok (12. točka obrazložitve).

8. Sodba (6. točka obrazložitve) sicer pravilno ugotavlja, da je med strankama sporno, ali je v vtoževanem obdobju tožnica dejansko zalagala za preživljanje mladoletnih otrok in bila zaradi tega prikrajšana, vendar pa, kot utemeljeno opozarja pritožba, v nadaljevanju o tem nima razlogov.

9. Sodba ugotovi, 1) da sta bila mladoletna otroka pravdnih strank hčerka A. A. in sin B. B. ob razvezi zaupana v vzgojo, varstvo in oskrbo tožnici, tožencu pa ji je bila od 31. 12. 2011 za hčerko A. naložena preživnina v višini 220,00 EUR, za sina B. B. pa v višini 120,00 EUR(1), 2) da je bila takrat hči stara 17 let in je obiskovala 3. letnik gimnazije, sin pa 13 let in je obiskoval osnovno šolo, oba sta se šolala v ..., 3) da je življenjska skupnost pravdnih strank razpadla konec oktobra 2010, ko se je tožnica z otrokoma preselila na dom svojih staršev, 4) da so bile potrebe otrok in zmožnosti staršev za njihovo pokrivanje v vtoževanem obdobju enake, kot so bile upoštevane pri določitvi preživnine ob razvezi, in 5) da toženec (razen plačila 133,80 EUR 7. 9. 2011) ni uspel dokazati, da bi v vtoževanem obdobju pokrival potrebe otrok.

10. Pravilnost odločitve je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je sredstva (namesto) toženca zalagala tožnica(2) ali kdo drug, kot je trdil toženec(3). O tem vprašanju sodba ne zavzame stališča. Kot upravičeno opozarja pritožba, se sodba tudi ne opredeli do že v postopku pred sodiščem prve stopnje ponujenih trditev, ki jih ponavlja v pritožbi.

11. O odločitvi o verzijskem zahtevku (I. točka izreka sodbe) sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče po pooblastilu prvega odstavka 354. člena ZPP, glede na njeno naravo, ne more odpraviti samo in narekuje razveljavitev odločitve v tem delu.

12. Neutemeljena pa je pritožba o nepravilnosti odločitve o zavrnitvi toženčevega ugovora (III. točka izreka). Odločitev je pravilna, čeprav iz drugih razlogov.

13. Po določbi petega odstavka 316. člena OZ s pobotom ne more prenehati terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja.

14. Tožnica z verzijskim zahtevkom zahteva od toženca povrnitev tistega dela izdatkov, ki jih je pokrila namesto njega kot preživninskega zavezanca, in ki so bili za preživljaje (skupnih) mladoletnih otrok potrebni. Uveljavlja torej terjatev do tožene stranke, ki izvira iz zakonite (toženčeve) obveznosti preživljanja, ki po izrecni določbi petega odstavka 316. člena OZ ne more prenehati s pobotom(4). Pravno zmotno je zato drugačno stališče sodbe (12. točka obrazložitve), da je pobotanje dovoljeno, ker pri verzijskem zahtevku za povrnitev zalaganja preživnine ne gre za čisto preživninsko terjatev. Nepomembno je zato ali bi bil toženčev pobotni ugovor utemeljen in se o pritožbenih trditvah v zvezi z njim pritožbenemu sodišču ni treba izreči. 15. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi toženca delno ugodilo in razveljavilo odločitev v I. točki izreka in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sicer je (III. točka izreka) pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Po navedenem posebni napotki sodišču prve stopnje niso potrebni. Sodišče prve stopnje bo moralo odpraviti ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka. Ob ponovnem odločanju naj ugotovi in ustrezno, z upoštevanjem metodološkega napotka 8. člena ZPP, obrazloži, ali je tožnica sama zalagala sredstva namesto toženca in o utemeljenosti (še spornega tožbenega zahtevka) ponovno odloči. 17. Zaradi delne razveljavitve odločitve o glavni stvari je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi stroškovno odločitev. O stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbenih stroških bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 368/2011 z dne 1. 10. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 3528/2012 z dne 23. 1. 2014. Op. št. (2): Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdila (in dokazovala), da je stroške za preživljanje skupnih otrok zalagala sama in si je v ta namen od svoje mame sposodila 1. 12. 2010 13.000,00 EUR, kar ji je kasneje vrnila.

Op. št. (3): Toženec je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdil (in dokazoval), da tožnica sama ni imela denarnih sredstev, ki bi jih lahko zalagala, namesto njega in da tožnica v ta namen tudi ni dobila posojila od svoje mame.

Op. št. (4): Primerjaj VS RS sodba in sklep II Ips 92/1995 z dne 29. 6. 1995, ki se sicer opira na določbo petega odstavka 341. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ki je vsebinsko enaka kot peti odstavek 316. člena OZ.