Jedro

V primeru, da je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine in s tem načel ali celo izčrpal nujni delež posameznega dediča, gre za prikrajšanje nujnega deleža. V tem primeru je primarno potrebno zmanjšati oporočno razpolaganje in šele, če to ne zadošča, se vrnejo tudi darila.

Izrek

Pritožbami se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine ter na podlagi oporoke za glavnega dediča razglasilo zapustničinega sina M. M., ostale otroke zapustnice pa razglasile kot nujne dediče. Zoper navedeno odločitev se nujni dediči J. M., M. K., I. M. in I. D. po svojem pooblaščencu pravočasno pritožujejo in uveljavljajo pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava. Odločitev je po njihovi oceni nepravilna, ker ne upošteva zahteve nujnih dedičev po vračunanju darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža. V pravdnem postopku je bil pravnomočno zavrnjen zahtevek glavnega dediča na ugotovitev, da so nujni dediči odpravljeni in da nimajo pravice zahtevati nobenega premoženja iz zapuščine. Zahtevek po vračunanju pa so dediči postali v tem postopku, kar bi zapuščinsko sodišče moralo obravnavati, in sicer konkretno z darilno pogodbo z dne 19.3.1981 podarjene nepremičnine zapustnice oporočnemu dediču M. M.. Ravno zaradi te pogodbe, sklenjene 11 dni pred smrtjo, je prišlo do prikrajšanja, kar bi sodišče glede na določbo člena 28 ZD moralo upoštevati. Zaradi tega je potrebno sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

Vsebinsko enake pritožbene razloge uveljavlja tudi nujni dedič F. M. v točki 2 pritožbe, podane preko svojega pooblaščenca. Ob tem še dodaja, da je sodišče prve stopnje njegovo izjavo, da 500 DEM odstopa za maše za zapustnico, napačno štelo kot odpoved celotnemu nujnemu deležu in ga je neupravičeno izločilo iz kroga nujnih dedičev. Pritožnik namreč tekom postopka ni izjavil, da se odpoveduje nujnemu deležu, niti ni izjavil, da se strinja s tem, da se njegov nujni delež poplača s prejemom 500 DEM. Še manj pa je pritožnik pristal na dedni dogovor, da se znesek 500 DEM spremeni v 500 EUR, kot to izhaja iz izreka sklepa. Pritožnik je v zapuščinskem postopku prijavil svojo terjatev do zapuščine na podlagi sklenjene posojilne pogodbe v višini 4.000,00 USD. Vsi dediči, razen oporočnega, so to terjatev priznali, vendar pa sodišče o tem ni odločalo, niti ni prekinilo zapuščinskega postopka, dokler o tej terjatvi ni odločeno. Tako je sodišče zahtevek pritožnika enostavno ignoriralo in o njem ni pravno veljavno odločalo. Pritožnik še opozarja, da na zadnji glavni obravnavi dne 13.3.2008 za nujno dedinjo V. V. ni pristopil nihče, a je sodišče vseeno odločilo, da gre tej nujni dedinji znesek 500,00 EUR, o čemer pa se ta dedinja sploh ni izjavila, niti o predlogu ni bila obveščena. Sicer pa je sodišče zneska 500,00 DEM in 500,00 EUR enostavno izenačilo, kar pa seveda ni isto in je bila dedinja V. V. dvakrat oškodovana. Iz povzetka oporoke zapustnice tudi izhaja, da mora oporečni dedič ostalim plačati 500,00 DEM na račun nujnega deleža, kar pa je sodišče izpustilo iz sklepa o dedovanju. Sodišče prve stopnje je povsem neupravičeno štelo, da se je pritožnik odpovedal nujnemu deležu, ob tem pa ga je pri računanju nujnih deležev upoštevalo, kar je napačno, saj bi v tem primeru moralo ostalim nujnim dedičem prisoditi 1/13 celotne zapuščine in ne 1/14. Pritožnik sodišču prve stopnje nadalje očita, da v sklepu ni navedlo vseh podatkov, potrebnih za vpis v zemljiško knjigo, niti iz obrazložitve na izhaja, kako je sodišče ugotovilo vrednost čiste zapuščine, izpodbijani sklep pa je tudi sicer pomanjkljivo obrazložen.

Pritožbi sta utemeljeni.

Obe pritožbi utemeljeno opozarjata, da izpodbijani sklep ne upošteva zahteve nujnih dedičev po vračunanju darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, kar je ključno vprašanje v tej zadevi. Ni namreč sporno, da oporočni dedič v pravdnem postopku ni uspel z zahtevkom na ugotovitev, da so nujni dediči dedno odpravljeni in da nimajo več upravičenj iz zapuščine. Sodišče prve stopnje sicer v izpodbijanem sklepu povzame zahtevo nujnih dedičev glede uveljavljanja prikrajšanja nujnega deleža, vendar pa o tej zahtevi ne navede prav nobenih razlogov.

Ustanova nujnega deleža predstavlja omejitev svobode oporočnega razpolaganja, saj oporočitelju onemogoča popolno neupoštevanje zakonitega dednega reda. Nujni dediči pa ne morejo niti smejo biti prikrajšani niti z oporočnimi razpolaganji niti z neodplačnimi razpolaganji zapustnika. V primeru, da je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine in s tem načel ali celo izčrpal nujni delež posameznega dediča, gre za prikrajšanje nujnega deleža. V obravnavanem primeru pritožniki kot nujni dediči slednje zatrjujejo s tem, ko zahtevajo vračunanje darila (podarjenih nepremičnin oporočnemu dediču po darilni pogodbi z dne 15.3.1991 oz. 11 dni pred smrtjo zapustnice – priloga B 13), vendar sodišče prve stopnje o tem ni odločalo. Ob tem gre pripomniti, da je sicer zaenkrat preuranjena zahteva na vrnitev darila, saj je v primeru prikrajšanja nujnega deleža primarno potrebno zmanjšati oporočna razpolaganja in šele, če to ne zadošča, se vrnejo tudi darila. Skratka, preden sodišče odloči o vrnitvi daril, mora najprej izračunati nujni delež po pravilih iz člena 28 ZD, ki je prisilne narave. Po popisu in ocenitvi zapustničinega premoženja se pasiva odbije od aktive, razlika pa predstavlja čisto zapuščino. Tej vrednosti je potrebno prišteti vrednost daril in tako dobljena obračunska vrednost zapuščine je osnova za izračun vrednosti zakonitega in nato tudi nujnega deleža posameznega dediča. Glede na navedeno torej sodišče ne more odločiti o vrnitvi darila, dokler ne ugotovi višine nujnega deleža. Tega pa sodišče prve stopnje kljub zahtevi dedičev na zadnjem naroku dne 13.3.2008 (red. št. 138 spisa) ni ugotavljalo in je v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, posledično pa je bilo napačno uporabljeno tudi materialno pravo.

Navedene ugotovitve so v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD narekovale razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponoven postopek. Navodila za postopanje so vsebinsko opredeljena že v prejšnjem odstavku, pri čemer gre še dodati, da glede zahtevka za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in morebitne vrnitve daril lahko odloči zapuščinsko sodišče v primeru, da ni sporna dejanska podlaga tega zahtevka. Če pa zahtevek ni priznan in gre za spor o dejstvih, bo potrebna napotitev na pravdo. Enako velja glede zahtevka na izločitev iz zapuščine nujnega dediča F. M., o čemer sodišče prve stopnje prav tako ni odločalo potrebno pa je razčistiti njegovo izjavo o sprejemu nujnega deleža v znesku 500,00 DEM v smislu odpovedi morebitnemu preostanku deleža, prav tako pa je potrebno ob ponovnem odločanju paziti tudi na pravilno pretvorbo denarnih valut.