Jedro

Sklenitev prodajne pogodbe z osebami, navedenimi v prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP, je prepovedana zaradi preprečitve nasprotja interesov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne predlog stečajnega upravitelja, da sodišče poda soglasje k sklenitvi sodne poravnave z dne 27. 7. 2022, ki je bila v sodnem postopku opr. št. P 64/2022 sklenjena med tožnico A. A. in B. B. 2. Zoper navedeni sklep vlaga pravočasno pritožbo upnica A. A. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, smiselno pa tudi kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu stečajnega upravitelja za podajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave ugodi. Podrejeno predlaga, da sodišče predlog stečajnega upravitelj zavrže, še nadalje podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Stečajni upravitelj je podal odgovor na pritožbo. Navedel je, da je sodno poravnavo sklenil zato, ker bi imela pozitivne učinke za stečajno maso. Gre za sporazumno rešitev pravdnega postopka po izločitvenem zahtevku tožnice, do katere sta stranki prišli z vzajemnim popuščanjem. Iz navedenega razloga se ne strinja s trditvijo upnice, da naj bi šlo pri poravnavi za unovčenje stečajne mase, za kar ne bi bilo potrebno soglasje sodišča. Do drugih pritožbenih navedb se ne opredeljuje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tem stečajnem postopku je stečajni upravitelj v predlogu za podajo soglasja k sklenjeni poravnavi navedel, da je A. A. prijavila izločitveno pravico na nepremičninah v lasti stečajnega dolžnika z ID znaki: parc. št. 0000/4, parc. št. 0000/5 in 0000/6, vse k. o. X,1 stečajni upravitelj pa je njeno izločitveno pravico prerekal. Na podlagi sodne poravnave bi tožnica postala lastnica vseh nepremičnin, ki so sedaj v zemljiškoknjižni lasti stečajnega dolžnika, s tem da bi plačala vse morebitne dajatve in stroške v zvezi z nepremičninami, ki so nastali tekom stečajnega postopka. Nepremičnine so zastavljene v korist ločitvenega upnika C., d. o. o., kar pomeni, da se bo v primeru prodaje nepremičnin s kupnino poplačal ločitveni upnik, ki je soglašal s sklenjeno sodno poravnavo. S sklenitvijo sodne poravnave bi se tudi skrajšal stečajni postopek, saj bi odpadel pravdni postopek, katerega izid je negotov.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nepremičnine, ki so predmet te sodne poravnave, stečajni dolžnik B. B. kupil v stečajnih postopkih opr. št. St 001/15, kjer je dolžnica D. A., ter St 002/16, kjer je dolžnik E. A. Navedel je, da v teh stečajnih postopkih upnica A. A. ne bi mogla nastopati kot kupec, saj sta D. A. ter E. A. njena starša, torej z upnico ožje povezani osebi (18. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list št. 126/2007 s spr.; nadalje: ZFPPIPP). Kot formalni kupec nepremičnin je zato, da bi se stečajnima upraviteljema prikrilo, da je dejanski kupec nepremičnin A. A., nastopal B. B., ki je bil s A. A. tedaj v zunajzakonski skupnosti. V stečajnem postopku nad B. B. je A. A. prijavila izločitveno pravico na nepremičninah stečajnega dolžnika ter navedla, da je za nakup teh nepremičnin zagotovila denarna sredstva. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo soglasja2 na podlagi določbe tretjega odstavka 3. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 s spr.; nadalje: ZPP) zavrnilo. Menilo je, da A. A. na teh nepremičninah ne more imeti izločitvene pravice, saj bi s tem izigrala kogentno normo iz 337. člena ZFPPIPP.

7. Namen določbe tretjega odstavka 3. člena ZPP3 je v tem, da se strankam prepreči, da bi s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi ali prepovedi materialnega prava. V luči namena določbe tretjega odstavka 3. člena ZPP je zato treba presoditi, ali bi priznanje izločitvene pravice na navedenih nepremičninah predstavljalo nedopustno razpolaganje z zahtevkom, z učinkom, ki ga upnica po materialnem pravu ne more doseči. 8. Sklenitev prodajne pogodbe z osebami, navedenimi v prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP4 je prepovedana zaradi preprečitve morebitnega nasprotja interesov.5 Nasprotje interesov6 je izkazano tedaj, ko zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Dolžnost izogibanja nasprotju interesov v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika zato zavezuje stečajnega upravitelja in sodnika, ki vodi postopek. Na tak način se zagotavljajo neodvisnost, intergiteta ter nepristranost organov postopka zaradi insolventnosti. V stečajnem postopku nad pravno osebo so v prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP navedene še druge pravne in fizične osebe, s katerimi zaradi predpostavljenega konflikta interesov ni dovoljeno skleniti pogodbe o prodaji premoženja, tako npr. s članom poslovodstva, organa nadzora in drugimi osebami. Ker se v postopku osebnega stečaja pravila iz prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP uporabljajo smiselno (prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP), je treba nadalje v postopku osebnega stečaja določbo iz 1. in 3. točke prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP razlagati tako, da kupec premoženja ne more biti niti stečajni dolžnik sam, saj se konflikt interesov jasno izkazuje tudi pri njem.7 Zakon nadalje konflikt interesov predpostavlja tudi pri osebi, ki ima v razmerju do osebe iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka položaj ožje povezane osebe8 (4. točka prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP). Podstat te predpostavke je domneva, da lahko zaradi sorodstvenih vezi na oblikovanje volje te osebe pomembno vpliva oseba, ki ji je sklenitev pogodbe prepovedana.9 Iz besedila zakonske določbe 18. člen ZFPPIPP izhaja, da so v njej osebe, ki imajo položaj „ožje povezane osebe“ taksativno, ne pa primeroma naštete.

9. Odrasli otrok ima v stečaju svojih staršev položaj ožje povezane osebe, zato je oseba, s katero zaradi bližnje sorodstvene vezi stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji svojega premoženja (3. točka 18. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP). A. A. zato v stečajnem postopku svojih staršev nepremičnin ne bi mogla kupiti, saj ima v teh stečajnih postopkih položaj „ožje povezane osebe.“ V kolikor torej upnica trdi, da je dejanski kupec nepremičnin v stečaju svojih staršev, ji izločitvene pravice ni mogoče priznati. S procesnim sredstvom bi se tako izigralo kogentno prepoved iz 337. člena ZFPPIPP, zaradi česar upnica tega učinka tudi s sodno poravnavo ne more doseči. 10. Po presoji pritožbenega sodišča pa pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do trditvene podlage v zvezi s skupnim premoženjem, ki jo je upnica podrejeno navedla v prijavi izločitvene pravice.10 Upnica je v prijavi izločitvene pravice navedla tudi, da so bile nepremičnine kupljene s skupnimi denarnimi sredstvi upnice in dolžnika, zaradi česar so tudi nepremičnine del njunega skupnega premoženja. Zakon zunajzakonskemu partnerju ali zakoncu (odraslega) otroka stečajnega dolžnika ne prepoveduje nakupa premoženja stečajnega dolžnika, zato v tem, ko je kot kupec v postopkih osebnega stečaja po upničinih starših nastopal stečajni dolžnik, ni nobene zlorabe ali izigravanja določb ZFPPIPP. Prepoved v 337. členu ZFPPIPP pa ni take narave, da bi izničila določbe o pridobivanju skupnega premoženja. Ker je bila kupnina plačana iz skupnega premoženja dolžnika in upnice, meni, da je tudi kupljeno nepremično premoženje skupno, ne glede na to, da je kot kupec nastopal zgolj stečajni dolžnik.

11. Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi trditvami zgolj dodaja, da se v praksi odraža pestra raznolikost primerov prodaje premoženja stečajnega dolžnika. V kolikor se prodaja nepremično premoženje stečajnega dolžnika, ki je njegov dom, lahko to povzroči težko socialno stisko tega posameznika ter njegove družine, ki zaradi prodaje doma ostane na cesti. Nakup nepremičnine na javni dražbi je tako lahko način, da sorodniki dolžniku in njegovi družini pomagajo, da ohrani dom. Pri tem tudi ne gre nujno za ravnanje, ki bi bilo v nasprotju z interesi upnikov. Tako, na primer, ko se po več neuspešno izvedenih javnih dražbah s primerno znižano izklicno ceno izkaže, da gre za tržno nezanimivo nepremičnino, za nakup katere ni drugih zainteresiranih kupcev. Lahko pa gre tudi za drugačen primer. Dolžnik, na primer, pred upniki uspešno skriva finančna sredstva za nakup svojega premoženja, ki bo po nakupu prosto bremen iz 342. člena ZFPPIPP, fiktivni kupec pa je z dolžnikom s sorodstvenimi ali drugimi vezmi povezana oseba. V slednjem primeru bi predstavljal procesni manever zlorabo pravice do sodnega varstva, ki pa mu sodišče ne more nuditi varstva (prvi odstavek 11. člena ZPP).

12. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani odločbi presojalo le eno od podlag, ki jo je upnica navedla v prijavi izločitvene pravice, do druge pa se ni opredelilo. Pritožbeno sodišče te ne more presojati samo, saj bi to storilo samo prvič, s čimer bi poseglo v pravico do pritožbe. Tako kot to izhaja iz upraviteljevega predloga in besedila sodne poravnave, lahko upniki sklenitvi poravnave nasprotujejo šele s pravdnimi sredstvi v postopku izdaje soglasja. To se do sedaj ni moglo zgoditi, saj je predlog za podajo soglasja zavrnilo že sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom. Sodišče prve stopnje naj zato ponovno obravnava upraviteljev predlog za izdajo sklepa o soglasju k sklenitvi sodne poravnave na podlagi trditev upnice o skupnem premoženju zunajzakonskih partnerjev.

13. Po presoji pritožbenega sodišča je pritožba utemeljena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Nepremičnine v naravi predstavljajo stanovanjsko hišo s hlevom in pripadajočim zemljiščem na naslovu ..., ter kmetijski zemljišči, ocenjeni na tržno vrednost 2.000,00 EUR (povzeto po Otvoritvenem stečajnega poročilu upravitelja, april 2021). 2 Upravljanje stečajne mase je tudi sklenitev sodne poravnave v postopkih glede zahtevkov iz oddelka 5.6. ZFPPIPP (3. točka prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP) Za vsak posel upravljanja stečajne mase mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla dobiti soglasje sodišča (drugi odstavek 322. člena ZFPPIPP). 3 Po tretjem odstavku 3. člena ZPP sodišče ne prizna razpolaganja strank: 1. ki nasprotuje prisilnim predpisom; 2. ki nasprotuje moralnim pravilom. 4 ZFPPIPP v prvem odstavku 337. člena določa osebe, s katerimi stečajnemu dolžniku ni dovoljeno skleniti pogodbe o prodaji premoženja. Stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji svojega premoženja z: (1) osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista v insolventnem dolžniku, (2) stečajnim upraviteljem ali sodnikom, ki vodi postopek, (3) družbenikom, katerega delež v kapitalu stečajnega dolžnika je večji od 10 odstotkov, (4) osebo, ki ima v razmerju do osebe iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka položaj ožje povezane osebe, (5) pravno osebo, v kapitalu katere ima oseba iz 1. do 4. točke tega odstavka delež, večji od 50 odstotkov. 5 N. Plavšak, E-paket Ins s komentarjem ZFPPIPP, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar 337. člena ZFPPIPP. 6 Tako npr. izhaja iz 37. člena Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, nadalje: ZintPK, Uradni list RS št. 69/11 s spr. dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 7 Tako Cst 306/2016. 8 Ožje povezana oseba posamezne osebe je: (1) njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza, ali oseba, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, (2) otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz 1. točke tega člena, ki nima polne poslovne sposobnosti, (3) polnoletni otrok ali posvojenec, (4) starši ali posvojitelji, (5) bratje in sestre, (6) oseba, ki z njo živi v skupnem gospodinjstvu, (7) druga oseba, ki nima polne poslovne sposobnosti in ji je dodeljena v skrbništvo (18. člen ZFPPIPP). 9 N. Plavšak, E-paket Ins s komentarjem ZFPPIPP, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar 18. člena ZFPPIPP. 10 Izločitvena pravica na nepremičnini je opredeljena kot pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren (zunajknjižni) način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini (2. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP).