Jedro

Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje tožnikove procesne sposobnosti. Razumljivo je, da tožnik odločanje v zvezi s slednjim subjektivno doživlja izrazito negativno, tudi kot omejevanje dostopa do sodišča, vendar pa gledano objektivno, to je s stališča povprečnega razumnega opazovalca oziroma splošne javnosti, ne gre za utemeljen dvom v objektivno nepristranskost sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča I R 74/2020 z dne 22. 5. 2020 o delegaciji pristojnosti je pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu v teku pravdni postopek P 48/2020 zaradi plačila odškodnine.

2. Tožnik je dne 31. 5. 2022 podal predlog za določitev drugega pristojnega sodišča na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V predlogu navaja, da je pristojno sodišče ob zbranem procesnem gradivu posumilo na pomanjkanje tožnikove procesne sposobnosti in nepravdnemu sodišču (Okrajnemu sodišču v Krškem) poslalo pobudo za uvedbo postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Slednje je pobudo zavrnilo, Okrožno sodišče v Novem mestu pa je zoper sklep vložilo pritožbo. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo zavrglo in pojasnilo, da Okrožno sodišče v Novem mestu v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo nima položaja udeleženca in tudi ne pravice do pritožbe, ter da bo moralo o vprašanju procesne sposobnosti tožnika odločiti samo v pravdnem postopku. Pristojno sodišče je v ta namen nato izvedlo dokaz s sodno izvedenko psihiatrije. S takim ravnanjem pristojno sodišče jasno izkazuje interes stranke postopka, tožnik pa ga občuti kot obrekovanje in žaljivo obtoževanje, kar mu povzroča strah zaradi možnih posledic označevanja s psihičnim bolnikom.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Gre za tako imenovane „druge tehtne razloge“, ki zajemajo različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče, tako da je mogoče šteti, da so vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.

5. Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje tožnikove procesne sposobnosti. Razumljivo je, da tožnik odločanje v zvezi s slednjim subjektivno doživlja izrazito negativno, tudi kot omejevanje dostopa do sodišča, vendar pa gledano objektivno, to je s stališča povprečnega razumnega opazovalca oziroma splošne javnosti, ne gre za utemeljen dvom v objektivno nepristranskost sodišča.1

6. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog tožnika za določitev drugega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo.

1 Npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 107/2019 z dne 5. 9. 2019 in I R 162/2019 z dne 21. 11. 2019.