Jedro

Že sama sprememba lastninskopravnega statusa (prenehanje statusa javnega dobra) pomeni nastanek hujših škodljivih posledic.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1894/2002-5 z dne 9.10.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevi tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, ki jo je ta vložila hkrati s tožbo v upravnem sporu zoper 20 v tožbi navedenih sklepov tožene stranke z dne 26.7.2002, objavljenih v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 71/2002 z dne 8.8.2002, s katerimi je tožena stranka v sklepih navedenim vodotokom ukinila status javnega dobra v splošni rabi in zemljišča z navedenimi parc. številkami (vodotok) prenesla v svojo last. Tožeča stranka je z zahtevo za začasno o-dredbo zahtevala, da se do pravnomočnosti odločitve v tej zadevi zadrži izvršitev sklepov Občine C. z dne 26.7.2002 ter se pri parc.št.:

1. 3271/1, 3271/2, 3274, 3277/1, 3278, 3290, vse k.o. O. I, 2. 972 k.o. G.J., 3. 479/1,479/2, 480, 481, 482, 483, 484, 485, 486, vse k.o. K., 4. 1140, 1142, 1143, vse k.o. O., 5. 478 k.o. K., 6. 2136/1, 2139, obe k.o. U., 7. 2111, 2114, obe k.o. B. pri C., 8. 2147/1, 2147/3, 2148, vse k.o. S., 9. 391/1, 391/2, obe k.o. C., 10. 991/3, 1016, 1031, vse k.o. Š. vas, 11. 686/36, 686/40,686/41, 686/61, vse k.o. R. pri Ž., 12. 667,668, obe k.o. K., 13. 1647/12, 2292, obe k.o. U., 14. 4005, 4006/1, obe k.o. G., 15. 2746/1, 2746/3, 2746/4, 2746/5, 2746/6, vse k.o. C., 16. 3535, 3537, obe k.o. D.vas, 17. 3272, 3291, 3292, 3293, vse k.o. O., 18. 1572/1, 1572/2, 1573, vse k.o. L., 19. 1760, 1761, obe k.o. Ž., 20. 3020, 3021, 3022, vse k.o. R.Š., vse vpisane v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v C., vknjiži prepoved odsvojitve in obremenitve teh nepremičnin do pravnomočne rešitve spora.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je zahtevo za izdajo začasne odredbe obravnavalo po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS). Sporno pravno razmerje v obravnavani zadevi je ukinitev statusa javnega dobra vodotokom in posledično temu vzpostavitev lastninske pravice na njim pripadajočih zemljiščih, v korist tožene stranke (Občine C.). Strinja se s tožečo stranko, da bi ukinitev statusa javnega dobra predmetnim vodotokom in izvršitev izpodbijanih sklepov z vpisom lastninske pravice občine na pripadajočih zemljiščih v zemljiški knjigi, bistveno posegla v njihov pravni režim in posledično v pravni režim njim pripadajočih zemljišč. Sprememba pravnega režima dobrine s statusom javnega dobra, ki omogoča dostopnost in uporabo te dobrine pod enakimi pogoji vsem, in terja poseben režim uporabe, upravljanja in vzdrževanja te dobrine, v dobrino, na kateri se po ukinitvi statusa javnega dobra vzpostavi lastninska pravica določenega subjekta, po pr-esoji sodišča, že samo po sebi pomeni hujšo škodljivo posledico, saj se s tem onemogoči splošna raba te dobrine ter njena uporaba, upravljanje in vzdrževanje na način, kot je predpisan za ravnanje z dobrino, ki je po statusu javno dobro. Poleg tega obstoji možnost za nastanek nadaljnjih škodljivih posledic v primerih, ko so posamezni sklepi že izvršeni v zemljiški knjigi. Vzpostavitev lastninske pravice na dobrini, ki ji je prenehal status javnega dob-ra in vpis le te v zemljiško knjigo v korist tožene str-anke, pomeni hkrati tudi njeno neomejeno pravico obremenjevanja in razpolaganja s to dobrino, s tem pa tudi možnost nastanka novih pravnih razmerij, v katera pa praviloma ni mogoče posegati oziroma je poseganje zvezano s sodnimi postopki, ali pa je odvisno od volje strank. Tožeča stranka je po presoji sodišča prve stopnje, verjetno izkazala potrebo, da se stanje, ki je nastalo z izdajo izpodbijanih sklepov, začasno, do pravnomočne rešitve spora, uredi, da se prepreči nastanek navedenih hujših škodljivih posledic.

V pritožbi proti izpodbijanemu sklepu tožena stranka navaja, da se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. Namen sprejetja sklepov je bil zavarovanje javnega interesa na vseh obravnavanih zemljiščih pred prihajajočim lastninjenjem javnega dobra v korist Republike Slovenije in da se le te obvaruje pred hujšimi škodljivimi posledicami in grozečim nasiljem. Navaja, da že v naprej smatra, da je vsa škoda povzročena ob poplavah strošek države, ki je lastnik vode in ga bodo morale občine v bodoče izto-žiti, ker do sedaj znana dejstva govorijo, da se država ob naravnih nesrečah "skrije" pod okrilje lokalnih skupnosti, ki so finančno odgovorne za nastalo škodo. Prouči naj se tudi evropska zakonodaja na področju javnega dobra, ki je v neskladju s sedaj veljavnim Zakonom o vodah in predvsem z njegovimi prehodnimi in končnimi določbami. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi izpodbijanega sklepa in z ugotovljeno dejansko in pravno podlago, ki je narekovala izdajo začasne odredbe. Pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe se presoja le njena utemeljenost glede na zakonsko določene pogoje. Prvostopno sodišče je presojalo zahtevo za izdajo začasne odredbe po določbi 2. odstavku 69. člena ZUS, po kateri lahko sodišče začasno uredi stanje glede na sporno -pravno razmerje, če se ta ureditev predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sporno pravno razmerje ustvarila tožena stranka z izdajo izpodbijanih sklepov o ukinitvi statusa javnega dobra v splošni rabi vodotokom s parc.

številkami, navedenimi v sklepih ter z dovoljenjem, da se navedene nepremičnine vknjižijo v njeno last. V konkretnem primeru je, tudi po presoji pritožbenega sodišča, verjetno izkazana potreba, da se do pravnomočnosti odločitve o zakonitosti navedenih sklepov tožene stranke, začasno uredi stanje tako, kot je predlagano z zača-sno odredbo. Sodišče prve stopnje je, po presoji pritožbenega sodišča, pravilno ocenilo, da je tožeča stranka izkazala verjetnost nastanka hujših škodljivih posledic, ki bi nastale s spremembo pravnega režima dobrine (vodotoka) s statusom javnega dobra v splošni rabi (iz javnega dobra v splošni rabi v last Občine C.) in dodatno pojasnilo, zakaj bi že sama sprememba lastninskopravnega statusa navedenih parcel povzročila v konkretnem primeru nastanek hujših škodljivih posledic.

Pritožbene navedbe tožene stranke, po presoji pritožbenega sodišča, za ta postopek niso relevantne, zato na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati.

Glede na navedeno in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena, v zvezi z 68. členom ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.