Jedro

Ker tožničin mož ni izgubil življenja, umrl ali bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, kar je pogoj iz prvega odstavka spremenjenega 7. člena ZZVN (5. člen ZZVN-D), saj je umrl leta 1978, tožnica tudi kot družinski član ne izpolnjuje pogojev za priznanje tega statusa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 570/2001-7 z dne 17.12.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20.3.2001, s katero je ta zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote G. z dne 22.6.2000. Upravna enota G. je z navedeno odločbo zavrnila tožničino zahtevo za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po njenem pokojnem zakoncu C.G. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je iz upravnih spisov razvidno, da je tožničin mož C.G. umrl 2.6.1978 in da torej ni izgubil življenja, umrl ali bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja (ZZVN). Izpolnjen torej ni osnovni pogoj za priznanje pravic družinskega člana žrtve vojnega nasilja po 5. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZVN (Uradni list RS, št. 43/99, ZZVN-D), kar pravilno ugotavlja tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi.

Tožnica v pritožbi zoper izpodbijano sodbo navaja, da se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. Prosi, da se ponovno preverijo dejstva in ugotovi, če so mogoče le izpolnjeni pogoji iz ZZVN-D. Še vedno je prepričana, da ima prav.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica ne more v upravnem postopku uveljavljati statusa in pravic žrtve vojnega nasilja, ki bi sicer šle njenemu možu, ker gre za strogo osebne pravice. Ta status bi lahko uveljavljal le tožničin mož osebno, če bi ob uveljavitvi ZZVN še živel. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnica tudi kot družinski član po možu ne izpolnjuje pogojev za priznanje tega statusa, ker njen mož ni izgubil življenja, umrl ali bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, kar je pogoj iz 1. odstavka spremenjenega 7. člena ZZVN (5. člen ZZVN-D), saj je umrl leta 1978. Tožnica niti v pritožbi ne zatrjuje nasprotno. Njen pavšalni pritožbeni ugovor, da je prepričana, da ima prav, ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča v tem upravnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.