Jedro

Stranka, ki predlaga oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, v izjavo vpiše podatke o dohodkih in prejemkih iz zadnjega informativnega izračuna dohodnine oziroma napovedi za odmero dohodnine, kar pomeni, da se vnašajo dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Stranka je dolžna navesti podatke o plači, nadomestilu in drugih prejemkih iz delovnega razmerja na letni ravni.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka v delu, v katerem dolžnica ni oproščena plačila sodnih taks ter v 2. točki izreka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka dolžnico v tem postopku delno oprostilo plačila sodnih taks v višini 50 % od 30. 11. 2015 dalje. V 2. točki izreka je plačilni nalog z dne 2. 12. 2015 spremenilo tako, da je takso odmerilo na znesek 27,50 EUR.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnica in navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje ter napačno uporabilo materialno pravo. Polovično plačilo bi jo obremenilo tako kot plačilo sodne takse v celoti. Prosi pritožbeno sodišče, da sklep spremeni tako, da se jo v celoti oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami). Na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZIZ je bilo o pritožbi odločeno po sodnici posameznici.

5. V skladu s 12. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke. Stranka mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, ter katera vsebuje podatke stranke oziroma njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih, ki so vir dohodnine v Republiki Sloveniji in v tujini.

6. V konkretni zadevi je dolžnica po pozivu sodišča predložila izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju ter v rubriki „I dohodki in prejemki, obdavčeni po Zakonu o dohodnini pod rubriko 101 (plače, nadomestila in drugi prejemki iz delovnega razmerja)“ navedla znesek 639,74 EUR. Omenjeni znesek je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu štelo kot povprečni mesečni dohodek dolžnice in ga primerjalo z dvokratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka po drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči – ZBPP, ki od 1. januarja 2016 znaša 288,81 EUR.

7. Iz Navodila za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju izhaja, da stranka, ki predlaga oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse v izjavo vpiše podatke o dohodkih in prejemkih iz zadnjega informativnega izračuna dohodnine oziroma napovedi za odmero dohodnine, kar v skladu s prvim odstavkom 15. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) pomeni, da se vnašajo dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. To pomeni, da je stranka v skladu z Navodilom za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju ter v povezavi z ZDoh-2 dolžna navesti podatke o plači, nadomestilu in drugih prejemkih iz delovnega razmerja na letni ravni.

8. Sklep sodišča prve stopnje pa nima razlogov v smeri, zakaj je štelo, da znesek 639,74 EUR predstavlja mesečni dohodek dolžnice, pri tem pa tudi nima razlogov, da bi v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZST-1 sodišče pridobilo podatke o premoženjskem stanju dolžnice po uradni dolžnosti, če bi dvomilo o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju. Sklep sodišča prve stopnje tako v delu, v katerem dolžnica ni bila oproščena plačila sodne takse nima razlogov o tem, zakaj sodišče dolžnice ni oprostilo plačila sodne takse nad višino 50 %, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Zaradi podane kršitve je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnice ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka v delu, v katerem dolžnica ni oproščena plačila sodne takse ter v celoti v 2. točki izreka razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje po 365. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje v razveljavljenem delu moralo ponovno odločiti o predlogu dolžnice za oprostitev plačila sodne takse ter se predvsem opredeliti, ali znesek plače, nadomestila in drugih prejemkov iz delovnega razmerja v višini 639,74 EUR predstavlja mesečni dohodek dolžnice ali pa je morda to dohodek, ki ga je dolžnica prejela v davčnem letu in je bil naveden v skladu z Navodili za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju, po potrebi pa tudi navesti razloge za uporabo določbe 4. odstavka 12. člena ZST-1.