Jedro

Iz PRP izhaja, da se kot kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) štejejo obdelana kmetijska zemljišča. Tak način kmetovanja (sonaravna reja domačih živali) se odraža v živalim prijazni reji in omogoča naravno kroženje snovi na kmetiji, zmanjšanje onesnaževanja okolja z organskimi odpadki ter proizvodnjo zdrave in kvalitetne hrane živalskega izvora, ki zagotavlja potencialno zdravje potrošnikov. Za pridobitev upravičenosti plačil za ukrep SKOP sonaravne reje domačih živali sta predpisana poleg pogoja obtežbe tudi obveznost najmanj enkratne rabe travinja (s katero se preprečuje zaraščanje) v obliki paše ali košnje in spravila letno ter poraba na kmetijskih gospodarstvih pridelane krme za lastne živali. Glede na navedeno je tudi po mnenju sodišča odločilnega pomena, da obtežba GVŽ/ha KZU nikdar ne preseže predpisane meje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo, št. ... z dne 11. 4. 2006, ugodil zahtevkom tožnika za neposredna plačila v kmetijstvu na površino za silažno koruzo na površini 1,30 ha, za krmne površine za silažno koruzo na površini 1,20 ha, za travno deteljne mešanice na površini 1,24 ha, za trajno travinje na površini 9,24 ha, za izravnalno plačilo OMD za nižinsko na površini 13,14 ha, za ukrepe SKOP za ohranjanje kolobarjenja na površini 2,10 ha in sonaravno rejo domačih živali na površini 10,48 ha, v skupnem znesku 457.555,92 SIT, v preostalem delu pa je zahtevek zavrnil (3. točka izreka). V 2. točki izreka je prvostopenjski organ znižal plačilo SKOP za 20% zaradi kršitev pogojev Programa razvoja podeželja, kar pomeni da je priznal za izplačilo 400.525,59 SIT. V 4. točki izreka je odločil, da bo o morebitnih ostalih zahtevkih za pomoči na živali odločeno s posebno odločbo, v 5. točki izreka je ugotovil, da kmetijsko gospodarstvo obsega za 43,69 GVŽ krmnih površin, v 6. točki pa, da je tožnik upravičen do 400.525,59 SIT, od tega se tožniku na račun tožnika izplača 391.905,37 SIT, preostanek pa se kot akontacija dohodnine izplača pristojnemu davčnemu organu. Stroški postopka niso bili zaznamovani (7. točka izreka). V obrazložitvi odločbe je prvostopenjski organ navedel, da je zahtevkom ugodil, ker so izpolnjeni pogoji iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 (v nadaljevanju Uredba). V preostalem delu pogoji iz Uredbe niso bili izpolnjeni zaradi neskladnosti navedenih parcel, katerih površina dejanske rabe je večja od površine parcel navedenih v katastru in večja kot je grafična površina kmetijskega zemljišča na parceli ter večja kot je grafična površina parcele. Ker je bilo z administrativno kontrolo oziroma inšpekcijskim pregledom ugotovljeno, da je obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu večja od 1,9 GVŽ/ha in manjša ali enaka 2,1 GVŽ/ha, se zahtevek za izplačilo podpore SKOP v skladu s poglavjem 12.2 Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (v nadaljevanju PRP) zmanjša za 20%. Skladno s 131. členom Uredbe Sveta (ES), št. 1782/2003 in 117. členom Uredbe komisije (ES) 1973/2004 je bilo tudi ugotovljeno, da tožnik izpolnjuje pogoje za uveljavljanje 43,69 GVŽ. Če število živali, ki jih stranka redi na svojem kmetijskem gospodarstvu in jih je potrebno upoštevati pri izračunu obremenitve, ni večje od 15 GVŽ, se pri odločanju o zahtevkih za pomoči za živali obremenitev krmnih površin ne bo upoštevala.

Drugostopenjski organ je z odločbo, št. ... z dne 8. 5. 2007, tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil iz naslednjih razlogov: PRP, ki ureja pogoje za pridobitev plačil za posamezne ukrepe SKOP, določa med drugim tudi, da obtežba na kmetijskem gospodarstvu, za katerega se uveljavlja ukrepe SKOP, ne sme preseči 1,9 GVŽ/ha. Iz dokumentov je razvidno, da je na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu 13,14 ha površin dejanske rabe, kar pomeni, da ima lahko pritožnik na kmetijskem gospodarstvu pri najvišji dovoljeni obtežbi, zaokroženo na eno decimalko 25 GVŽ oziroma v skladu z določili Kataloga kršitev in sankcij za ukrepe Programa ob upoštevanju 20% znižanja za obtežbo 1,9 GVŽ/ha do 2,1 GVŽ/ha, največ 27,6 GVŽ. V primeru, da obtežba kmetijskega gospodarstva presega 2,1 GVŽ/ha, tožnik ni upravičen do plačila za ukrepe SKOP in OMD, iz tega pa sledi, da ima lahko tožnik ob upoštevanju 20% znižanja izplačil največ 27,6 GVŽ. Iz obrazca "B" je razvidno, da je imel pritožnik na kmetijskem gospodarstvu 1 brejo plemensko telico staro do dveh let, 1 bika starega do dveh let, 4 breje plemenske telice stare nad dve leti, 13 krav molznic in 7 krav dojilj nad dve leti, kar skupno znese 27,6 GVŽ. Prvostopenjski organ je tako utemeljeno znižal neposredna plačila v kmetijstvu za leto 2005 za 20%. Na pritožbene navedbe tožnika v zvezi z inšpekcijskim nadzorom je drugostopenjski organ tožniku pojasnil, da inšpekcijskega nadzora ni bilo, da pa je bila obtežba izračunana z administrativno kontrolo, torej na podlagi predloženih dokumentov in sicer obrazca "B" in "C", in ne na podlagi kontrole na kraju samem. Drugostopenjski organ je tožniku tudi pojasnil, da se pri določitvi obtežbe GVŽ/ha ne upošteva paša živine na planini (dejstvo, da so živali na kmetijskem gospodarstvu le del časa in ne skozi celo leto), saj je pogoj za ukrepe SKOP, da obtežba v nobenem dnevu v letu ne sme preseči 1,9 GVŽ/ha oziroma 2,1 GVŽ/ha.

Tožnik v tožbi navaja, da je pri prvostopenjskem organu iskal podatke o inšpekcijskem nadzoru in mu le-ta ni predložil zapisnika o inšpekcijskem pregledu, ker ga v resnici ni bilo. Navaja, da mu prvostopenjski organ ni pravilno izračunal obtežbe, saj mu niso upoštevali planinske paše na ... planini za del živali za določen del leta 2005. Opozarja pa tudi, da je od vložitve pritožbe do odločitve drugostopenjskega organa minilo nenormalno dolgo časa in je potrebno upoštevati določila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki urejajo molk upravnega organa in odločitev v korist tistega, ki je pritožbo oddal. Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V tej zadevi je sporno ali je upravni organ tožniku upravičeno znižal plačila za ukrepe SKOP ohranjanje kolobarjenja in sonaravno rejo domačih živali za 20% zaradi kršitev PRP.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, toženka pa je za odločitev tudi navedla pravilne razloge, na katere se sodišče, v izogib ponavljanju, v celoti tudi sklicuje na podlagi 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 ter 65/08 - sklep US, 119/08 - odl. US , v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa dodaja kot sledi: Glede na določila Uredbe (Uradni list RS, št. 22/05, 48/05), ki v 20. členu določa, da se administrativna kontrola izvaja s preverjanjem podatkov iz zbirnih vlog in ostalih zahtevkov s podatki iz zbirk podatkov ministrstva in drugih državnih organov, je neutemeljen tožnikov tožbeni ugovor, da bi moral biti v upravnem spisu zapisnik o inšpekcijskem nadzoru, saj le ta ni bil opravljen, temveč so bile kršitve ugotovljene z administrativno kontrolo. Da so bile kršitve PRP ugotovljene z administrativno kontrolo, pa izhaja iz zbirne vloge in sicer obrazcev "B" in "C", kjer se nahaja ustrezni uradni zaznamek.

Neutemeljen je tudi tožnikov tožbeni ugovor v zvezi s pašo njegove živine na ... planini. Ker tožnik v tožbi ne prereka ugotovitve drugostopenjskega organa o številu govedi na kmetijskem gospodarstvu (1 breja plemenska telica stara do dveh let, 2 nebreji plemenski telici stari do dveh let 2 telici za pitanje stari do dveh let, 1 bik star do dveh let, 4 breje plemenske telice stare nad dve leti, 13 krav molznic in 7 krav dojilj nad dve leti) in njegovemu izračunu 27,6 GVŽ, sodišče to dejstvo šteje kot nesporno. V zvezi z napačnim izračunom GVŽ/ha tako prvostopenjskega kot drugostopenjskega organa, ki pa po tožnikovih trditvah nepravilno nista upoštevala paše njegove živine na ... planini, pa sodišče pritrjuje drugostopenjskemu organu, ki je v svoji odločbi navedel, da se pri določitvi obtežbe GVŽ/ha ne upošteva paša živine (dejstvo, da so živali na kmetijskem gospodarstvu le del časa in ne skozi celo leto), saj je pogoj za ukrepe SKOP, da obtežba v nobenem dnevu v letu ne sme preseči 1,9 GVŽ/ha oziroma 2,1 GVŽ/ha. Namen kmetijsko okoljskega ukrepa SKOP sonaravne reje domačih živali, ki je kot eden izmed plačil ukrepov SKOP predviden tudi z Uredbo o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005 (Uradni list RS, št. 10/05, 48/05, v nadaljevanju Uredba PRP) in za katerega so bila tožniku priznana sredstva, urejen je v poglavju 9.3.2.2 PRP (Uradni list RS, št. 116/04), je namreč spodbuditi sonaravno rejo domačih živali, vključno z ustreznim gospodarjenjem na travinju. Kot tak je namenjen kmetijskim gospodarstvom z obtežbo 0,5 - 1,9 GVŽ/ha kmetijskega zemljišča v uporabi (KZU). Iz PRP izhaja, da se kot KZU štejejo obdelana kmetijska zemljišča. Tak način kmetovanja (sonaravna reja domačih živali) se odraža v živalim prijazni reji in omogoča naravno kroženje snovi na kmetiji, zmanjšanju onesnaževanja okolja z organskimi odpadki ter proizvodno zdrave in kvalitetne hrane živalskega izvora, ki zagotavlja potencialno zdravje potrošnikov. Za pridobitev upravičenosti plačil za ukrep SKOPa sonaravne reje domačih živali sta predpisana poleg pogoja obtežbe tudi obveznost najmanj enkratne rabe travinja (s katero se preprečuje zaraščanje) v obliki paše ali košnje in spravila letno ter poraba na kmetijskih gospodarstvih pridelane krme za lastne živali. Glede na navedeno je torej tudi po mnenju sodišča odločilnega pomena, da obtežba GVŽ/ha KZU nikdar ne preseže predpisane meje. Tako je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko planinske paše ni upošteval pri obtežitvi GVŽ/ha KZU in je po presoji sodišča ravnal skladno z določili PRP, ki določajo, da se v primeru, da obtežba presega 1,9 GVŽ/ha in je nižja kot 2,1 GVŽ/ha, plačilo zniža za 20%. Planinsko pašo je namreč mogoče kot del krmnih površin, ki se upoštevajo pri obtežbi GVŽ/ha, uveljavljati pod pogoji, ki jih določa Uredba v 13. odstavku 11. člena in sicer morajo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki živali pasejo na planini ali skupnem pašniku in želijo, da se jim v skladu s točkama d) in e) tretjega odstavka 7. člena te uredbe upošteva tudi sorazmerni del krmnih površin planine ali skupnega pašnika, v obrazcu "A/A1 - Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu, nekateri zahtevki in izjave za leto 2005" navesti, da bodo živino pasli na planini oziroma skupnem pašniku. Sorazmerni delež krmnih površin planine oziroma skupnega pašnika se upošteva na osnovi podatkov zbirne vloge planine oziroma skupnega pašnika ter podatkov iz obrazca "Pooblastilo uporabnikov planine/skupnega pašnika in zapisnik o prigonu živali na pašo", ki ga v predpisanih rokih posreduje registrirana agrarna ali pašna skupnost oziroma gospodar planine ali skupnega pašnika. Iz obrazca "A/A1 - Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu, nekateri zahtevki in izjave za leto 2005" je sicer razvidno, da je tožnik označil, da bo pasel svojo živino na skupnih pašnikih, iz pritožbenih prilog je tudi razvidno, da je predložil seznam premikov za obdobje od 1. 4. 2005 do 1. 7. 2005, iz upravnega spisa pa ni razvidno, da so bili potrebni podatki posredovani na način, predpisan z Uredbo, česar pa tožnik v tožbi niti ne zatrjuje, zato je po presoji sodišča prvostopenjski organ ravnal pravilno, ker v svoji odločitvi ni upošteval paše tožnikove živine na ... planini pri obtežbi GVŽ/ha. Tožbi tudi ne gre pritrditi v delu, kjer navaja, da mora biti v primeru molka organa pritožba obravnavana v korist tistega, ki jo je vložil. ZUP (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08) in ZUS-1 namreč za primer molka organa zagotavljata stranki le procesno varstvo (pritožba oziroma tožba zaradi molka), nimata pa določb, na podlagi katerih bi bilo treba šteti, da je vloženo pravno sredstvo utemeljeno že zgolj zato, ker o njem ni bilo pravočasno odločeno, kot to zatrjuje tožnik.

Sodišče je tako na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo zoper izpodbijano odločbo , št. ... z dne 11. 4.2006, ki ga šteje kot izpodbijani akt po 2. členu ZUS-1, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen ter je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.