Jedro

Stroški, ki nastanejo pri uveljavljanju pravnih sredstev, niso takšne narave, na katere se nanaša pravica do izredne denarne socialne pomoči iz 33. člena ZSVarPre. Ta je namenjena izrednim stroškom, ki so namenjeni preživetju, in jih z lastnim dohodkom ni mogoče pokriti, kar pa stroški, ki nastanejo v zvezi z vlaganjem pravnih sredstev, tudi po presoji sodišča niso, kljub temu, da sodišče verjame tožniku, da je vlaganje pravnih sredstev zanj življenjskega pomena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 16. 8. 2019. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je 16. 8. 2019 prejela tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za sestavo tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu zoper Republiko Slovenijo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v zvezi z odločbo navedenega organa št. 12301-273/2019-2 z dne 10. 7. 2019. Svojo odločitev utemeljuje na prvem odstavku 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pojasnjuje, da je drugostopenjski organ z navedeno odločbo zavrnil tožnikovo pritožbo zoper odločbo Centra za socialno delo Ljubljana št. 12342-345/2019-LJVIC/2 z dne 9. 5. 2019, s katero je slednji zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči za stroške pri uveljavljanju pravnih sredstev, za katere v zaporu ni poskrbljeno (npr. fotokopiranje). Navaja, da se po 33. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) izredna denarna socialna pomoč dodeli osebi samo v zares izrednih okoliščinah materialne ogroženosti, v kateri se je oseba znašla iz razlogov, na katere ni mogla in ne more vplivati, in še to samo za stroške, ki so vezani na preživljanju, Tožnik je v zaporu, kjer je poskrbljeno za njegove osnovne življenjske potrebe, stroški za dopisovanje in telefoniranje pa ne sodijo med stroške, ki so vezani na preživljanje. Poleg tega se je v tej situaciji znašel iz razlogov, na katere je lahko vplival, saj je bil pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja. Da nima verjetnega izgleda za uspeh pa potrjuje tudi dejstvo, da je pred naslovnim sodiščem v identičnih zadevah vložil že dve tožbi, ki ju je sodišče zavrnilo.

2. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da zadeva ni očitno nerazumna, če se je morala toženka v zadevo poglobiti in opredeliti stroške, ki so (ne)vezani na preživljanje. Poleg tega je zmotna presoja toženke, da stroški za dopisovanje in telefoniranje ne sodijo med stroške, ki so vezani na preživljanje. Pojasnjuje, da gre za stroške, ki so nujni za uveljavljanje njegove pravice do pravnega sredstva, od nje pa je odvisno, ali bo življenje preživel v zaporu, ali na prostosti. Predlaga, da sodišče BPP dodeli, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne pristojnemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (…). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (…) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (…).

6. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

7. Obseg oziroma meje tega preizkusa pa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec tudi jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

8. V obravnavnem primeru je že glede na naravo stvari očitno, da tožnik s sprožitvijo socialnega spora zoper Republiko Slovenijo ne bi mogel uspeti.

9. Tudi po presoji sodišča stroški, ki nastanejo pri uveljavljanju pravnih sredstev, niso takšne narave, na katere se nanaša pravica do izredne denarne socialne pomoči iz 33. člena ZSVarPre. Ta je namenjena izrednim stroškom, ki so namenjeni preživetju, in jih z lastnim dohodkom ni mogoče pokriti, kar pa stroški, ki nastanejo v zvezi z vlaganjem pravnih sredstev, tudi po presoji sodišča niso, kljub temu, da sodišče verjame tožniku, da je vlaganje pravnih sredstev zanj življenjskega pomena.

10. Očitnost, da tožnik s sprožitvijo socialnega spora zoper Republiko Slovenijo ne bi mogel uspeti, je torej v obravnavanem primeru podana, kljub temu, da je napačno razlogovanje toženke, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh tudi zaradi sodb naslovnega sodišča, ko je odločalo o identičnih zadevah, kot je obravnavana. Na izide v podobnih zadevah bi se namreč toženka lahko sklicevala kvečjemu s sklicevanjem na sodno prakso sodišča, pristojnega za reševanje socialnih sporov, če bi bili stroški, kot jih uveljavlja tožnik, že predmet presoje v socialnem sporu, in bi se pristojno sodišče postavilo na stališče, da niso takšne narave. Tožnik lahko oprostitev plačila stroškov v zvezi z vlaganjem pravnih sredstev uveljavljal v okviru brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila stroškov (26. člena ZBPP).

11. Sodišče je o tožbi lahko odločilo na podlagi v upravnem postopku izvedenih dokazov, saj tožnik v tožbi ni predlagal novih dokazov oziroma navajal novih okoliščin, ki bi bile pomembne za odločitev o zadevi. Zato je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave.