Jedro

Določba 55. člena ZVOP-1 o sodnem varstvu ni vezana na pričetek delovanja državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 31.8.2005 (1. točka izreka) ter na podlagi 1. odstavka 69. člena ZUS zavrglo njeno zahtevo za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka). Z navedeno odločbo so bili tožeči stranki pri opravljanju inšpekcijskega nadzora izrečeni naslednji inšpekcijski ukrepi: 1. da v roku 14 dni od vročitve odločbe s popravki računalniškega programa uporabnikom in drugim osebam, ki imajo možnost dostopa do podatkov v modulu oziroma zbirki GV IN Pajek, onemogoči, da bi z vnosom imena in/ali priimka, ali s klikom na osebno ime zastopnika, člana vodstva, ustanovitelja, ali člana nadzornega sveta, ali na kakršenkoli drugačen način prišla do podatka o tem, v katerih poslovnih subjektih je z imenom in/ali priimkom določena oseba zastopnik, član vodstva, ustanovitelj ali član nadzornega sveta; 2. da v roku 6 mesecev od vročitve odločbe uporabnikom in drugim osebam, ki imajo možnost dostopa do podatkov v zbirki GV IN Pajek, z blokado ali izbrisom osebnih imen v zbirki GV IN Pajek onemogoči vsakršen preklic, vpogled, dostop ali uporabo osebnih imen zastopniku, članu vodstva, ustanovitelju ali članom nadzornih svetov poslovnih subjektov oziroma prenehata z razkrivanjem, sporočanjem ter širjenjem osebnih imen zastopnikov, članov vodstva, ustanoviteljev in članov nadzornih svetov poslovnih subjektov; 3. da, po poteku roka, določenega v prejšnji točki, lahko razkriva, sporoča ter širi le še osebne podatke o tistih zastopnikih, članih vodstva, ustanoviteljih in članih nadzornih svetov poslovnih subjektov, ki so bili predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjeni z namenom obdelave določenih njihovih osebnih podatkov ter so za takšno obdelavo podali ustrezno osebno privolitev posameznika ali sklenili ustrezno pogodbo.

Sodišče prve stopnje utemeljuje svojo odločitev v izpodbijanem sklepu s tem, da pred pričetkom delovanja državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov (1. januar 2006) ni mogoče uporabiti določbe 55. člena ZVOP-1 (sodno varstvo), po katerem zoper odločbo ali sklep nadzornika iz 1. odstavka 54. člena omenjenega zakona ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. V upravnem sporu je izpodbijano odločbo izdal Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov Republike Slovenije kot organ v sestavi Ministrstva za pravosodje, ki po določbi 2. odstavka 108. člena ZVOP-1 do začetka delovanja državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov opravlja njegove pristojnosti in naloge. Njegova odločba je akt organa prve stopnje, zoper katerega je po 30. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) dovoljena pritožba. Zato glede na 2. odstavek 4. člena ZUS njegova odločba ne more biti predmet upravnega spora. Ker izpodbijana odločba tožene stranke ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (3. točka 1. odstavka 34. člena ZUS), tožnik tudi ne more izkazati obstoja spornega pravnega razmerja kot procesne predpostavke za izdajo zahtevane začasne odredbe. Zato je na podlagi 1. odstavka 69. člena ZUS zavrnilo tudi zahtevano izdajo začasne odredbe.

Tožeča stranka vlaga pritožbo, ker je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava (določb ZVOP-1) nepravilno zavrglo tožbo ter zahtevo za izdajo začasne odredbe. Navaja, da se po določbi 50. člena ZVOP-1 za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva po omenjenem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, le, če ZVOP-1 ne bi določil drugače. Vprašanje pravnega sredstva (sodnega varstva) ZVOP-1 ureja drugače, saj izrecno določa, da zoper odločbo ali sklep nadzornika iz 1. odstavka 54. člena ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Stališče sodišča prve stopnje, da omenjene zakonske določbe ni mogoče uporabiti pred 1. januarjem 2006, ko začne z delom državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, ni pravilno. Ob takšni razlagi namreč ne bi bilo dopustno uporabiti nobene izmed določb III. poglavja ZVOP-1, ki ureja inšpekcijski nadzor. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek, da odloči o tožbi in predlagani začasni odredbi.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da ZVOP-1 izrecno določa, da do začetka delovanja državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov (1. januar 2006) opravlja njegove pristojnosti in naloge Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov Republike Slovenije kot organ v sestavi Ministrstva za pravosodje, torej tožena stranka (2. odstavek 108. člena). V 1. odstavku 111. člena pa omenjeni zakon tudi izrecno določa, katere določbe se začnejo uporabljati z dnem začetka delovanja državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov; med njimi ni določbe 55. člena ZVOP-1. Zato tožena stranka sklepa a contrario, da se vse ostale določbe, razen izrecno izvzetih v 1. odstavku 111. člena, uporabljajo od uveljavitve ZVOP-1 dalje, to je od 1.1.2005 dalje.

Pritožba je utemeljena.

Državni nadzorni organ, ki ima položaj nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov (1. odstavek 37. člena ZVOP-1), začne z delom 1. januarja 2006 (1. odstavek 108. člena ZVOP-1); do začetka njegovega delovanja pa njegove pristojnosti in naloge v omenjenem zakonu opravlja Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov Republike Slovenije kot organ v sestavi Ministrstva za pravosodje in inšpektorji, imenovani po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (2. odstavek 108. člena ZVOP-1).

Za opravljanje inšpekcijskega nadzora po ZVOP-1 se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, kolikor ZVOP-1 ne določa drugače (50. člen ZVOP-1). Omenjeni zakon v III. poglavju, s katerim se ureja inšpekcijski nadzor, določa, da zoper odločbo ali sklep nadzornika iz 1. odstavka 54. člena ZVOP-1 ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor (55. člen ZVOP).

V 1. odstavku 111. člena ZVOP-1, s katerim je urejena uporaba posameznih določb omenjenega zakona, je določeno, da se določbe 2. odstavka 48. člena ter 3. in 4. točke 1. odstavka 49. člena omenjenega zakona začnejo uporabljati z dnem začetka delovanja državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.

Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno stališče obeh strank tega upravnega spora (tožeče in tožene), da se določba 55. člena ZVOP-1, po kateri zoper odločbo ali sklep nadzornika iz 1. odstavka 54. člena omenjenega zakona ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor, uporablja od uveljavitve ZVOP-1 dalje in ne šele od začetka delovanja državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov, kot zmotno meni sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Določbe ZIN, ki ureja inšpekcijski nadzor, se glede na 50. člen ZVOP-1 uporabljajo le, če ZVOP-1 ne določa drugače. Ko v 55. členu določa, da zoper odločbo ali sklep nadzornika iz njegovega 1. odstavka 54. člena ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor, ureja vprašanje sodnega varstva drugače kot ZIN (po določbi 30. člena ZIN je namreč zoper odločbo inšpektorja dopustna pritožba). Določba 55. člena ni navedena v 1. odstavku 111. člena ZVOP-1, v katerem so taksativno naštete določbe omenjenega zakona, katerih uporaba je vezana na začetek delovanja državnega sveta za varstvo osebnih podatkov.

Zaradi napačne uporabe omenjenih določb ZVOP-1 je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno presodilo, da v upravnem sporu izpodbijana odločba ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, ter je tožničino tožbo nepravilno zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS. Ker je nepravilno ugotovilo, da ne gre za upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, pa je nepravilno zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe z utemeljitvijo, da tožnica ni izkazala obstoja spornega pravnega razmerja kot procesne predpostavke za odločanje sodišča o zahtevi za izdajo začasne odredbe po 69. členu ZUS.

Ker je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (2. odstavek 72. člena ZUS), kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter na podlagi 74. člena ZUS razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.