Jedro

Glede na to, da ni sporno, da tožnik ni predložil soglasja enega od etažnih lastnikov in s tem solastnika sosednjega zemljišča, ni mogoč sklep, da gre za gradnjo v skladu s prostorskim aktom.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo zahtevo za ustavitev inšpekcijskega postopka v zvezi z garažo, zgrajeno na zemljišču parc. št. 5440/9 k.o. ...

V obrazložitvi navaja, da gre v obravnavanem primeru za gradbeni inšpekcijski postopek, ki se začne in vodi po uradni dolžnosti, ne pa na zahtevo stranke ali drugih oseb. Ker torej tožnik z zahtevo ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, jo je treba zavreči na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V nadaljevanju upravni organ še ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo mogoče šteti, da je gradbena inšpekcijska odločba z dne 23. 2. 2011 izvršena. Sporna garaža iz razlogov, ki jih navaja, ne po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13), ne po njenih kasnejših spremembah (Uradni list RS, št. 24/13 in 26/13) ne izpolnjuje pogoja za gradnjo brez gradbenega dovoljenja. Tožnik namreč v nasprotju s prostorskimi ureditvenimi pogojih za območje planskih celot 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 10, 12 SE/2 v Občini Piran (v nadaljevanju PUP) za gradnjo bližje parcelni meji od 3 metrov ni pridobil soglasij vseh etažnih lastnikov (namesto štirih je predložil le tri) stavbe, stoječe na sosednjem zemljišču parc.št. 5440/7 k.o. ...

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in se pri tem skliceval na stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi X Ips 168/2005. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je v zadevi bistveno vprašanje, ali je sporna garaža nezahteven ali enostaven objekt. Toženka je v postopku nepravilno ugotovila njegove tlorisne dimenzije, ki niso 8 x 4,3 m, saj ne gre za objekt z obliko pravokotnika. Dejansko je celotna površina garaže 27,08 m2, kar pomeni, da je šlo po omenjeni uredbi (Uradni list RS, št. 18/13) za enostaven objekt. Poleg tega je nepravilna ugotovitev, da za gradnjo nima soglasja vseh etažnih lastnikov objekta, ki stoji na zemljišču parc. št. 5440/7. Pojasnjuje, da se obravnavana garaža, ki sicer leži na parceli 5440/9, nahaja ob etažnem delu stavbe, ki je v pritličju last A.A., ta del stavbe pa znaša 30 % celote. Tožnik je lastnik celotnega nadstropja, to je 50 % deleža stavbe, medtem ko tretja etažna lastnica s svojim etažnim delom ne meji na parc. št. 5440/7, ampak je od nje oddaljena preko 6 m. Ker ima torej tožnik skupaj s soglasjem etažnega lastnika A.A. 80 % stavbe, je po 122. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) upravičen izvršiti spremembe na skupnih delih. Garaža, ki meji na skupne dele stavbe, stoječe na parceli 5440/7, naj bi namreč pomenila poseg v skupne dele te stavbe.

Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je bila tožniku 23. 2. 2011 izdana inšpekcijska odločba zaradi nelegalne gradnje omenjene garaže na parc. št. 5440/9 k.o. ... in izrečeni ukrepi iz 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), med drugim njena odstranitev in vzpostavitev prejšnjega stanja. V odločbi je bilo ugotovljeno, da za gradnjo garaže brez gradbenega dovoljenja niso izpolnjeni vsi pogoji iz 19. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, in sicer glede predpisanih odmikov. V skladu s PUP bi moral tožnik zaradi gradnje na oddaljenosti manj kot 3 m od meje sosednjih zemljišč pridobiti pisno soglasje vseh lastnikov, ki pa si jih ni pridobil. Po podatkih predloženih spisov je navedena inšpekcijska odločba postala pravnomočna 17. 1. 2012, 3. 2. 2012 pa je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe. V njem je bilo določeno, da je tožnik dolžan odstraniti garažo do 25. 4. 2012, sicer bo to opravil pooblaščenki izvajalec. Z odločbo drugostopenjskega organa z dne 4. 2. 2013 je bila tožnikova pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe zavrnjena. Tožnik je nato 25. 3. 2013 priporočeno po pošti vložil predlog za ustavitev inšpekcijskega postopka. V njem je izrazil mnenje, da so glede na uveljavljeno Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje podani pogoji za ustavitev postopka na podlagi njenega 10. člena, glede manjšega odmika od parcelne meje pa je priložil soglasja Občine Piran za gradnjo v varovalnem pasu javne poti in A.A. ter B.B. za gradnjo garaže na parcelni meji.

Uredba v 10. členu določa, da se objekti, zgrajeni pred njeno uveljavitvijo, glede na zahtevnost in pogoje umestitve v prostor razvrstijo po določbah te uredbe, če je za investitorja to ugodneje (prvi odstavek). Če je bil do uveljavitve te uredbe začet inšpekcijski postopek, ki do uveljavitve te uredbe še ni zaključen z izvršitvijo inšpekcijske odločbe (kot je to v obravnavanem primeru, op. sodišča), po določbah te uredbe pa za tak postopek ni več pravne osnove, se inšpekcijski postopek najkasneje v 90 dneh po uveljavitvi te uredbe po uradni dolžnosti ustavi.

Uredba je ob sprejetju v prilogi 2 pod točko 1 kot enostaven objekt določila tudi garažo s površino do vključno 30 m2. Ne glede na tako določbo pa je bilo za dopustnost gradnje brez gradbenega dovoljenja treba upoštevati še določbo 3. a člena ZGO-1, da se enostavni objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom. Sodišče se je zato najprej ukvarjalo z vprašanjem, ali tožnik za gradnjo garaže bližje parcelni meji od 3 m, za kar omenjeni PUP zahteva soglasje lastnikov sosednjih nepremičnin, potrebuje soglasje vseh solastnikov sosednje parc. št. 5440/7 k.o. ... oziroma etažnih lastnikov na njej stoječe stavbe ali pa zadostujejo soglasja tistih, ki imajo skupaj večinski delež v omenjeni večstanovanjski stavbi.

Glede na to, da ni sporno, da tožnik ni predložil soglasja enega od etažnih lastnikov in s tem solastnika sosednjega zemljišča, ni mogoč sklep, da gre za gradnjo v skladu s prostorskim aktom. Pri tem je irelevantno, kako daleč od parcelne meje se nahajajo prostori, ki so v etažni lastnini osebe, ki soglasja ni dala. V tem delu je prvostopenjski organ navedel pravilne razloge, zato se sodišče sklicuje nanje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). To ima za posledico, da sporna garaža, četudi bi bila „enostavna“ v smislu določb omenjene uredbe, ni objekt, ki bi ga bilo mogoče graditi brez gradbenega dovoljenja. Zato tudi ni mogoče šteti, da je s sprejemom uredbe postala legalno zgrajen objekt. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na 122. člen SPZ, ki v drugem odstavku določa, da kadar spremembe v posameznem delu v etažni lastnini pomenijo tudi večji poseg v skupne dele, etažni lastnik ne sme začeti izvajati del brez soglasja etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih. Iz te določbe jasno izhaja, da se ne nanaša na primere, ko gre za gradnjo objekta ob stavbi v etažni lastnini, torej za gradnjo izven posameznega dela v etažni lastnini.

V zadevi namreč ni sporna ugotovitev toženke, da je tožnikova garaža od meje s parc. št. 5440/7 k.o. ... oddaljena okoli 0,5 m. Zato ni nikakršne podlage za tožbeno trditev, da naj bi garaža zgolj zato, ker meji na skupne dele omenjene stavbe, pomenila poseg v njene skupne dele. Nič drugače ni niti v primeru, če je garaža zgrajena celo na parcelni meji, saj gre za samostojen objekt, ne pa za gradnjo v posameznem delu stavbe, stoječe na zemljišču parc. št. 5440/7 k.o. ...

Povedano torej pomeni, da v obravnavani zadevi zaradi odsotnosti soglasij vseh etažnih lastnikov stavbe oziroma solastnikov sosednje nepremičnine parc. št. 5440/7 k.o. ... tožnikova garaža ne more biti deležna izjeme po ZGO-1 za gradnjo brez gradbenega dovoljenja. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). V zadevi je odločilo na seji, saj dejansko stanje, ugotovljeno v izpodbijanem sklepu (da je garaža odmaknjena 0,5 m od parc. št. 5440/7 in da manjka soglasje solastnice tega zemljišča oziroma etažne lastnice stavbe na njem) med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).