Jedro

Upnik mora dolžnikovo neznatno škodo verjetno izkazati, pri čemer je standard verjetnosti podan, če je argumentov za nek sklep več kot nasprotnih.

Pri oceni neznatne škode je treba upoštevati cilj začasne odredbe in vse okoličine primera - slabo bonitetno stanje, blokado računov in dejstvo, da v pravdnem postopku tožena stranka terjatvi ne oporeka, temveč ugovarja le zapadlosti, za katero pa je rok že ob izdaji izpodbijanega sklepa potekel. Izdajanje začasnih odredb je namreč predvideno za primere, ko je nujnost posega z začasno odredbo indicirana s konkretnimi ravnanji dolžnika, tudi konkludentnimi, kot je v tej zadevi ta, da je tožena stranka trdila, da prvi obrok zapade v plačilo 15. 9. 2015, torej je rok že ob izdaji izpodbijanega sklepa potekel.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v 1. točki I. točke izreka in v II. točki izreka, ter zadeva v 1. točki I. točke izreka vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem se pritožba zavrne in izpodbijani sklep v 2., 3., 4. in 5. točki I. točke izreka potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

I. Zavrne se predlog za zavarovanje z začasno odredbo, ki glasi: „1. Prepoved organizaciji za plačilni promet, da ne sme toženi stranki ali komu drugemu po njenem nalogu izplačati z njenega računa denarna sredstva v višini 3.646,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamezne terjatve (posameznega računa) do dneva izvedbe posameznega plačila, za katere je odredilo začasno odredbo z njenih naslednjih računov: SI56 ... banka A. d. d. SI56 ... banka B. SI56 ... banka C. d. d. Z vročitvijo tega sklepa o začasni odredbi organizaciji za plačilni promet je rubež opravljen in v korist tožeče stranke pridobljena zastavna pravica.

Organizaciji za plačilni promet se prepoveduje izplačati zarubljeni del zneska toženi stranki, le tej pa se prepoveduje razpolaganje z zarubljenim delom prejemkov.

Organizacija za plačilni promet je dolžna tožeči stranki na njen poziv posredovati vsa pojasnila in listine, iz katerih je razvidno, ali in koliko sklep o začasni odredbi oziroma ali je bila začasna odredba izvršena v celotnem znesku, v primeru delne izvršitve, pa v kolikšnem znesku.

2. Prepoved toženi stranki, da razpolaga s svojimi kjerkoli se nahajajočimi premičninami v času veljavnosti te začasne odredbe. Odreja se hramba ... v izmeri 220 m² tožene stranke in sicer pri tožeči stranki, za vse premičnine, ki jih popiše izvršitelj (vključno z motornimi vozili) pa se popiše prepoved razpolaganja v registru zastavnih pravic pri AJPES.

3. Za izvršitelja se imenuje D. D., izvršitelj v D., ki se mu odreja popis in rubež premičnin tožene stranke, vpis rubeža in prepovedi razpolaganja tožene stranke z zarubljenimi in popisanimi premičninami ter izročitev ... v izmeri 220 m² v hrambo tožeči stranki.

4. Ta začasna odredba traja še trideset dni po nastopu pogojev za izvršbo.

5. Ugovor zoper to začasno odredbo ne zadrži izvršitve začasne odredbe.“

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške postopka zavarovanja v višini 85,68 EUR, v primeru zamude s plačilom v določenem roku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne, določenega v tej točki izreka, do plačila.

2. Zoper sklep se je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pravočasno pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za zavarovanje z začasno odredbo ugodi s stroškovno posledico oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, pritožbeni stroški pa so nadaljnji stroški postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je tožeča stranka (upnik) izkazala verjetnost obstoja terjatve oziroma objektivni pogoj, ki ga Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) določa v prvem odstavku 270. člena.(1) Ker upnik ni izkazal, da bi dolžnik (tožena stranka) z izdajo začasne odredbe pretrpel le neznatno škodo,(2) niti ni verjetno izkazal nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena,(3) pa je predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

6. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja, da večinski del sodne prakse sledi stališču, da ob predhodni blokadi računa dodatna blokada računa ne povzroči več kot neznatne škode oziroma da tudi relativno nizek znesek blokade računa solventne tožene stranke ni škodljiv zunaj standarda neznatne škode. Drži pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje razlogov, zakaj takšnega stališča ne sprejema, ni navedlo, samo s seboj pa je prišlo v nasprotje z obrazložitvijo, da bi s prepovedjo izplačil iz transakcijskih računov zgornje stališče lahko deloma veljalo za del začasne odredbe, v katerem je tožnik tako zavarovanje predlagal(4), a je nato ta predlog tožeče stranke zavrnilo.

7. S tem pritožbenim očitkom se višje sodišče strinja. Upnik mora dolžnikovo neznatno škodo verjetno izkazati, pri čemer je standard verjetnosti podan, če je argumentov za nek sklep več kot nasprotnih. Pravni standard neznatne škode je odvisen od okoliščin konkretnega primera, ki so v tej zadevi naslednje: kot drugo predlagano sredstvo zavarovanja z začasno odredbo je tožeča stranka predlagala prepoved razpolaganja s premičninami, in sicer prepoved prodaje gradbenega ..., ki ga potrditvah tožeče stranke tožena stranka prodaja preko oglasa na spletnem portalu E. Na tem mestu višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi prepoved razpolaganja s premičninami toženi stranki gotovo povzročila škodo. A sodišče prve stopnje hkrati tudi navede, da sama prodaja ... pomeni zgolj spremembo oblike premoženja iz premičnega v denar (kar sicer ne izkazuje verjetnega obstoja nevarnosti uveljavitve terjatve po drugem odstavku 270. člena ZIZ), upoštevati pa je treba tudi vse ostale okoliščine primera - slabo bonitetno stanje tožene stranke (27 dni neporavnanih obveznosti v zadnjih šestih mesecih) in blokado vseh treh računov tožene stranke po eni strani, ter dejstvo, da v pravdnem postopku tožena stranka temelju terjatve ne oporeka, temveč ugovarja le njeni zapadlosti. Izdajanje začasnih odredb je namreč predvideno za primere, ko je nujnost posega z začasno odredbo indicirana s konkretnimi ravnanji dolžnika, tudi konkludentnimi, kot je v tej zadevi ta, da je tožena stranka trdila, da prvi obrok zapade v plačilo 15. 9. 2015,(5), torej je rok že ob izdaji izpodbijanega sklepa potekel. Nadalje pa se višje sodišče strinja s pritožnico tudi v tem, da višina terjatve, katere zavarovanje se predlaga, ni bistvena(6).

8. Upoštevaje opisano stanje zadeve in cilj začasne odredbe, ki je v zagotovitvi možnosti, da bo zahtevek mogoče uresničiti s prisilno izvršbo, če bo terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom, višje sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje okoliščin v zvezi z zatrjevano neznatno škodo, ki bi toženi stranki nastala z izdajo začasne odredbe s prepovedjo izplačil iz transakcijskih računov, ni presojalo kot celote, temveč le parcialno, hkrati pa zavrnitve tega predloga tudi ni prepričljivo obrazložilo(7). Ker je proti začasni odredbi dovoljen ugovor, višje sodišče odločitve v tem delu ne more spremeniti, zato je izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj sodišče ob odločanju o utemeljenosti predloga s tem sredstvom zavarovanja upošteva v 7. točki te obrazložitve navedene okoliščine (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V zvezi z verjetnim izkazom nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, pa se tožeča stranka neutemeljeno sprašuje, ali je morda sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožnica zatrjevala prodajo ... Sodišče prve stopnje je neizkazanost zgornje predpostavke prepričljivo utemeljilo z obrazložitvijo, da prodaja premoženja pomeni zgolj spremembo njegove oblike. Pri tem pa ni pomembno - ker na to ne vpliva - kar v pritožbi ponavlja pritožnica, da ima namreč tožena stranka kot svojo glavno dejavnost registrirano inštaliranje električnih naprav in napeljav, ne pa prodaje ... Poleg tega je tožeča stranka s predlogom uveljavljala prepoved toženi stranki, da razpolaga s svojimi kjerkoli nahajajočimi se premičninami, vključno z motornimi vozili in ne le z ... Pritožba v tem delu zato ni utemeljena, zato je višje sodišče odločitev sodišča prve stopnje v ostalih (nerazveljavljenih) točkah izreka potrdilo (2. točka 365 člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Stroški v zvezi z začasno odredbo, o kateri se odloča v pravdnem postopku, so sestavni del pravdnih stroškov in bo o njihovi povrnitvi odločilo sodišče prve stopnje z odločbo, s katero se pravdni postopek konča. Zato je višje sodišče odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka le razveljavilo (kot izhaja iz I. točke tega sklepa). Navedeno pa velja tudi za stroške tega pritožbenega postopka, saj so tudi to nadaljnji pravdni stroški (II. točka izreka tega sklepa).

Op. št. (1): Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.

Op. št. (2): Tretji odstavek 270. člena ZIZ: Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.

Op. št. (3): Drugi odstavek 270. člena ZIZ.

Op. št. (4): Tožnik je predlagal prepoved organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati denarnega zneska, ki je predmet tožbenega zahtevka (3.646,82 EUR).

Op. št. (5): 8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Op. št. (6): Sklep VSL II Cp 2225/94: začasne odredbe, ki namen zavarovanja presega, sodišče ne izda.

Op. št. (7): Prim. 7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa.