Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Tožnik je leta 2010 vložil odškodninsko tožbo zoper zavarovalnico (toženko), ker ga je v prometni nesreči z motornim vozilom poškodoval njen zavarovanec. Z njo je (med drugim) zahteval odškodnino zaradi izgubljenega zaslužka. Sporna je višina izgube tožnikovega zaslužka po zaključku zdravljenja od januarja 2008 dalje.
2.Sodišče prve stopnje je (v ponovljenem sojenju) ponovno zavrnilo zahtevek za višjo odškodnino, torej za plačilo 13.527,97 EUR (I. točka izreka) in mesečne rente (II. točka izreka), oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka (III. točka izreka).
3.Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka delno spremenilo tako, da mora toženka tožniku v 15-ih dneh od vročitve te sodbe plačati 606,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2010. V ostalem, nespremenjenem delu, je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.
4.Tožnik predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je sodišče pri ugotavljanju, ali je tožnik zaradi delne nezmožnosti za delo v posledici škodnega dogodka z dne 11. 3. 2005 zaslužek izgubil, pravilno uporabilo 174. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ); (2) ali je utemeljeno razlikovanje med načinom ugotavljanja višine dohodkov oškodovanca iz naslova izgube na zaslužku v skladu s 174. členom OZ, če je oškodovanec delavec v delovnem razmerju ali če je oškodovanec samostojni podjetnik, tudi če ta opravlja obrtno dejavnost, kot je to v konkretnem primeru naredilo sodišče; (3) ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je višje dohodke tožnika v obdobjih po škodnem dogodku z dne 11. 3. 2005 štelo tožniku v škodo tako, da jih ni upoštevalo kot podlage za izračun višjega hipotetičnega dohodka za primer, da škodnega dogodka ne bi bilo, temveč jih je upoštevalo kot zmanjševanje vsakokratne zaradi škodnega dogodka nastale škode iz naslova izgube na zaslužku; in (4) ali je sodišče s tem, ko je v konkretnem primeru glede na v pravdnem postopku izvedene dokaze ugotovilo, da naj tožnik ne bi z zadostno gotovostjo (nad 50 %) dokazal nastanka škode, kršilo 8. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
5.Predlog ni utemeljen.
6.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.