Jedro

Po Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom iz leta 2000 izvršitelj ni upravičen do povračila potnih stroškov.

Rok za prostovoljno izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodne odločbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Pri tem pritožba ne vpliva na zapadlost, temveč le za spolnitveno obveznost dolžnika.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 3. in 4. točki izreka spremeni tako, da se na koncu obeh navedenih točk črta besedilo "od dneva izdaje tega sklepa do plačila".

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršitelju Z.Z. priznalo stroške v skupnem znesku 12.405,75 SIT, ki se izvršitelju izplača iz zneska, ki ga je dolžnik nakazal na račun izvršitelja. Izvršitelj je dolžan v roku osmih dni po prejemu sklepa preveč plačani znesek za stroške izvršitelja s strani dolžnika v višini 14.666,75 SIT vrniti dolžniku, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila, predujem v znesku 40.000,00 SIT pa nakazati na račun upnika, prav tako v roku osmih dni po prejemu sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila.

V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje izvršitelj Z.Z. uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ali spremeni. Poudarja, da bi moralo sodišče prve stopnje o stroških odločiti po 15. členu Pravilnika o tarifi za plačila dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom iz leta 2003, saj je stari Pravilnik z dnem 22. februarja 2003 prenehal veljati. Zaradi tega bi moralo upoštevati tudi višjo vrednost točke, in sicer 50,00 SIT. Na podlagi novega Pravilnika bi mu moralo priznati tudi poštne stroške, saj jih je dejansko imel, ko je obveščal stranke. Zahteva tudi, da se mu za rubež prizna 100 in ne le 25% cene storitve. V kolikor bi dolžnik poravnal terjatev upnika prostovoljno pred začetkom prvega pravilno razpisanega rubeža ali bi se držal dogovorjenih obrokov za poravnavo terjatve, bi bil to neuspešen rubež, ker pa se dolžnik tega ni držal, je moral pritožnik razpisati drugi rubež in ker je bil dolžnik o tem obveščen, je terjatev na ta dan v celoti poravnal. Poudarja, da sodišče o stroških izvršitelja ni odločilo kar dvaindvajset mesecev in pri tem opozarja na 122. člen ZIZ-A v povezavi z 38. členom ZIZ. Meni, da ni dolžan plačati zakonske zamudne obresti od dneva izdaje sklepa do plačila, saj se predujem na njegovem žiro oziroma transakcijskem računu ni obrestoval, predujem ali ostanek predujma pa mora tako ali tako vrniti takoj, ko je izvršilni postopek zaključen. Ta postopek ni zaključen, dokler o njem ne odloči pritožbeno sodišče. Pritožba je delno utemeljena.

Pritožnik ne pove, o čem naj bi bila podana kršitev postopka. Pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list Republike Slovenije, št. 12/2003 - prvo uradno prečiščeno besedilo - do 2/2004, v nadaljevanju ZPP) na takšne kršitve le, če gre za kršitve po 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. ali 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Takšne pa ni ugotovilo.

Z dnem uveljavitve Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom iz leta 2003 (Uradni list Republike Slovenije, št. 18/2003) dne 22.2.2003, je res prenehal veljati enako poimenovan pravilnik iz leta 2000 (Uradni list Republike Slovenije, št. 32/2000 in 91/2001 - v nadaljevanju Pravilnik), vendar pa se za izvršilna dejanja, opravljena pred uveljavitvijo novega Pravilnika še naprej uporablja tarifa iz starega Pravilnika, kar izhaja iz prehodne določbe 13. člena Pravilnika iz leta 2003. Pravilni sta zato tako odločitev sodišča prve stopnje, da uporabi vrednost točke v višini 45,00 SIT, kakor je bila nazadnje določena s Sklepom o spremembi vrednosti točke v Pravilniku iz leta 2000 (Uradni list Republike Slovenije, št. 91/2001), kot tudi, da izvršitelj ni posebej upravičen do povračila potnih stroškov, ki jih je priglasil v višini 450,00 SIT, saj povračilo teh (in drugih materialnih) stroškov v Pravilniku iz leta 2000 ni bilo predvideno. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list Republike Slovenije, št. 51/98-16/2004, v nadaljevanju ZIZ) sicer načelno ureja pravico izvršitelja do povrnitve stroškov v zvezi z opravljenim delom, vendar veže upravičenost izvršitelja do povrnitve stroškov na tarifo, ki jo predpiše minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju zbornice izvršiteljev. S tem napotuje torej na Pravilnik, ki pa, kot je bilo že zapisano, pravico izvršitelja do povračila poštnih stroškov ne določa. Šteti je treba, da so ti stroški že vsebovani v ceni druge storitve (na primer rubeža) izvršitelja. Nobenega dvoma tudi ni, da izvršitelju niti za rubež dne 25.9.2000 niti za rubež dne 12.4.2001 ne gre plačilo za 100% ceno rubeža, saj sta bila oba že razpisana rubeža na predlog oziroma po dogovoru o plačilu dolžnika odpovedana, kar daje izvršitelju pravico do celo nižjega plačila (po oceni pritožbenega sodišča le do dvakrat 10% cene rubeža), kot mu ga je priznalo sodišče prve stopnje.

Pritožbeni očitki so delno utemeljeni le v zvezi s tekom obresti, ki je določen v 3. in 4. točki izreka izpodbijanega sklepa. Pritožnik sicer nima prav, ko smiselno zatrjuje, da bo v zamudo s povračilom predujma prišel šele po odločitvi pritožbenega sodišča, če bo le-to njegovo pritožbo zavrnilo. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (tako imenovani paricijski rok) začne teči prvi dan po vročitvi prepisa odločbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev (glej drugi odstavek 19. člena ZIZ ter tretji odstavek 313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer pritožba ne odlaga zapadlosti, ampak le izpolnitev obveznosti. Res pa je, da zamuda s plačilom obveznosti ne nastane že z dnevom izdaje sklepa dalje, kot izhaja iz prvostopenjskega sklepa. Zakonske zamudne obresti kot posledica zamude s plačilom denarne obveznosti lahko prično teči šele po izteku roka za prostovoljno izpolnitev denarne obveznosti. Zato je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi izvršitelja in v tem smislu spremenilo tek obresti, določen v 3. in 4. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem je pritožbo izvršitelja zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.